Kakšno je stališče ministra za okolje in prostor predvsem v času pomanjkanja pitne vode v slovenski Istri do lanske Vizjakove novele zakona, ki je reševala problematiko ustreznega in stabilnega financiranja javnih gospodarskih služb?
Poslanec SDS Andrej Hoivik je na ministra za okolje in prostor Uroša Brežana naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z zagotovitvijo ustreznega vira financiranja pitne vode.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovani minister za okolje in prostor Uroš Brežan,
v luči hudega pomanjkanja ustreznih količin pitne vode v slovenski Istri v letošnjem poletju in po prognozah tudi v naslednjih poletjih na Vas naslavljam naslednje poslansko vprašanje.
Državni zbor je dne 30. marca 2021 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G). V 3. členu tega zakona je bila zapisana naslednja določba:
»V 162. členu se v tretjem odstavku na koncu 6. točke doda besedilo »vključno s stroški dela, materialnimi stroški, stroški investicij in ostalimi stroški, ki so potrebni za izvajanje teh nalog,«.
Na koncu 10. točke se črta beseda »ter«.
Na koncu 11. točke se pika nadomesti z vejico, dodata novo besedilo »ter« in nova 12.
točka, ki se glasi:
»12. izvajanja javnih gospodarskih služb iz prejšnjega člena, zgolj v primerih, ko sredstev za financiranje teh nalog v celoti zagotoviti iz drugih finančnih virov.«.
Dne 11. julija 2021 je potekal referendum »za pitno vodo«, na katerem je večina volilnih udeležencev zavrnila novelo zakona in tako onemogočila izvajanje omenjenega 3. člena, ki bi finančna sredstva za vodooskrbo zagotovil za nedoločen čas iz stabilnega vira financiranja, kot je Sklad za vode. Prav zavrnjena določba tega člena na referendumu rezultira v letošnjem vročem in sušnem poletju, ko je potrebno pitno vodo za slovensko Istro dovažati kar s cisternami.
Vlada Janeza Janše je to problematiko začasno sicer kasneje rešila v Zakonu o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT) oz. PKP9 z 10. členom, ki je dopolnil 161. člen Zakona o vodah (ZV-1). Tako je zagotovila prepotrebna sredstva za izvajanje javnih gospodarskih služb iz Sklada za vode vsaj do konca leta 2021 - protikoronski ukrepi so bili namreč časovno omejeni.
161. člen ZV-1 v 1. točki drugega odstavka javne gospodarske službe opredeljuje za »obratovanje in vzdrževanje vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih količin«. To materijo podrobneje obravnava tretji odstavek 81. člena ZV-1, kjer piše, da »ohranjanje in uravnavanje vodnih količin obsega izvajanje ukrepov, da se zagotovi količinska, časovna in prostorska razporeditev vode, ki je potrebna za oskrbo prebivalstva s pitno vodo, obstoj vodnih in obvodnih ekosistemov in za izvajanje vodnih pravic«.
To obratovanje in vzdrževanje vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih količin, pa spada med obvezno državno gospodarsko javno službo.
Zanima me:
1. Kdaj bo Ministrstvo za okolje in prostor uredilo stabilen vir financiranja vodooskrbe, kot ga je predvidela že novela ZV-1G nekdanjega ministra Andreja Vizjaka, in bo tako spoštovan 70.a člen Ustave Republike Slovenije, ki opredeljuje pravico do pitne vode?
2. Kakšno je vaše stališče kot ministra za okolje in prostor predvsem v času pomanjkanja pitne vode v slovenski Istri do lanske Vizjakove novele zakona, ki je reševala omenjeno problematiko ustreznega in stabilnega financiranja javnih gospodarskih služb?
