Kako po mnenju Vlade Republike Slovenije dejstvo, da je obdolženec kaznivega dejanja posilstva na prostosti vpliva na sam postopek pred sodiščem, posebej na žrtev ter tudi ostale udeležence v postopku?
Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je na Vlado Republike Slovenije naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi s pripornimi razlogi in statusom mednarodne zaščite.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovani,
nedavno sem v medijih zasledila, da Mustafa Alnajjar, 26-letni Palestinec, obdolžen posilstva 17-letnega dekleta septembra lani v Ljubljani, na sodbo čaka na prostosti. Po mnenju državne tožilke Alenke Jesenko ni pripornih razlogov, zato sodišču pripora sploh ni predlagala. Ob tem je, po poročanju medijev, obdolženi Mustafa Alnajjar po dejanju skušal navezati stik z žrtvijo. V Društvu Ključ, ki dela na področju trgovanja z ljudmi in se srečuje z žrtvami tega dejanja, opozarjajo »Kadarkoli se zgodi, da so povzročitelji tega kaznivega dejanja spuščeni na prostost ali pa jim niti ni odrejen pripor oziroma jim kasneje ni dosojena zaporna kazen, se zgodi ponovna viktimizacija, tokrat s strani sistema. V osebi se zato še poglobijo občutki sramu, strahu, ničvrednosti in drugi občutki ter čustva, ki so posledica travme in imajo dolgotrajne posledice.«
»Po naših podatkih, ki so, sklepamo, podobni/enaki vašim, sodišče zanj ni odredilo pripora, ker za ta ukrep ni bilo dovolj razlogov. Glede na to, da je dekle že prijavilo posilstvo že pred enim letom, je vsekakor nedopustno in za žrtev skrajno neprijetno, da, prvič, postopek traja že toliko časa in, drugič, da se dekleta ni dovolj zaščitilo, kar pomeni, da še vedno ostaja na neki način ogroženo. To preostalim žrtvam sporoča, da jih sistem, ko/če zberejo pogum in se odločijo za prijavo, ne bo dovolj zaščitil, kar ponovno vzbuja dvome in strahove, hkrati pa spolnim nasilnežem omogoča, da nadaljujejo svoje početje, saj očitno zanje ne bo večjih posledic,« pa navajajo v Združenju za Moč, ki se ukvarja z žrtvami spolnega nasilja in zagotavljanjem drugih oblik pomoči žrtvam tovrstnega nasilja.
Ob tem ni nepomembno, da se je omenjeni Mustafa Alnajjar letos spomladi udeležil povolilne zabave Gibanja Svoboda, največje koalicijske in vladne stranke. Prav tako ni nepomembno, da je omenjeni po poročanju medijev tudi nekdanji partner Faili Pašić, ki je po poročanju medijev zaposlena pri največji vladni stranki.
Mustafa Alnajjara, ki ima po poročanju medijev status mednarodne zaščite, so, kot že navedeno fotografirali na povolilni zabavi Gibanja Svobode 24. aprila letos v ljubljanskem klubu Cvetličarna.
Iz njegovega twitter profila izhaja, da ima Mustafa Alnajjar dve bivališči, in sicer v Sloveniji ter Turčiji. Kar je po mojem mnenju tudi zadosten razlog za begosumnost in razlog za zahtevo ter odreditev pripora. Ob tem se glede statusa mednarodne zaščite zastavlja vprašanje morebitnega obstoja razlogov za prenehanje in odvzem statusa mednarodne zaščite. Poleg tega velja izpostaviti v medijih navedena določena ugibanja o njegovi dosegljivosti v Republiki Sloveniji.
V zvezi s tem Vlado Republike Slovenije sprašujem naslednje:
1. Kako po mnenju Vlade Republike Slovenije dejstvo, da je obdolženec kaznivega dejanja posilstva na prostosti vpliva na sam postopek pred sodiščem, posebej na žrtev ter tudi ostale udeležence v postopku?
2. Ali obstoj prebivališča zunaj Republike Slovenije in morebitno državljanstvo druge države predstavlja obstoje enega izmed pripornih razlogov, npr. begosumnost (na twitter profilu Mustafa Alnarijja ima navedeno, da ima dve prebivališči, in sicer v Sloveniji in Turčiji)?
3. Ali postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja posilstva mladoletne osebe predstavlja razlog za prenehanje oziroma odvzem mednarodne zaščite – npr. storitev hudega kaznivega dejanja?
4. Kako Vlada Republike Slovenije oziroma ministrstvo, pristojno za pravosodje, ocenjuje dejstvo, da v postopku zaradi suma kaznivega dejanja posilstva pristojna državna tožilka ni podala predloga za odreditev pripora iz razloga begosumnosti glede na status mednarodne zaščite in obstoj prebivališča tudi zunaj Slovenije?
5. Koliko postopkov za prenehanje oziroma odvzem mednarodne zaščite je bilo uvedenih od 1. 1. 2018 do 3. 10. 2022 in koliko odločb v zvezi s tem je bilo izdanih v istem obdobju?
6. Koliko oseb, ki so v postopku priznanja mednarodne zaščite in oseb, ki imajo status mednarodne zaščite je zapustilo območje Republike Slovenije v obdobju od 1. 1. 2018 do 3. 10. 2022? Ali je med njimi tudi Mustafa Alnajjar?
