Na 20. redni seji Državnega zbora je poslanka SDS Eva Irgl postavila vprašanje ministru za okolje in prostor mag. Andreju Vizjaku. Vprašanje in odgovor objavljamo v celoti.
EVA IRGL: Nedavno je bila objavljena sprememba uredbe, ki določa presojo vplivov na okolje. Pozitivni učinki te uredbe so že vidni, zlasti ko govorimo o tem, da se postopki hitreje odvijajo. Še vedno pa ostajajo odprte dileme in nekatere nejasnosti. Želela bi izpostaviti konkreten primer projekta v občini Ajdovščina, in sicer izgradnjo vodovoda Col-Višnje-Podkraj. V tem trenutku je Ministrstvo za okolje in prostor, ki ga vi vodite, tisto, ki vodi tako imenovani integralni postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. Vendar pa, ker se je vmes spremenila uredba o razvrščanju objektov, za katere je treba izvesti postopek presoje vplivov na okolje, ta investicija ne sodi več med tovrstne objekte. Krajani tega območja bi si želeli, da se postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja čim prej zaključi, zato da se lahko začne s projektom izgradnje vodovoda. To bi si želeli na način, da integralni postopek ni več potreben, ampak da se poda vlogo na upravno enoto, v tem primeru na Upravno enoto Ajdovščina, za pridobitev gradbenega dovoljenja. Verjamem, da so tudi drugje po Sloveniji kakšni podobni projekti, ki so se znašli v tej situaciji. Zanima me, kako ocenjujete, da je treba ravnati v takšnih primerih, ko je že sprožen ta integralni postopek, kot je tudi v tem primeru, za pridobitev gradbenega dovoljenja, presoja vplivov na okolje pa ni več potrebna.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Ko sem prišel na Ministrstvo za okolje, se je name zgrnila kupica problemov z izredno dolgotrajnimi postopki, povezanimi s presojo vplivov na okolje ter predhodnimi postopki. Čakalne dobe za te postopke so bile tudi po nekaj let in investitorji so bili seveda zelo slabe volje, še posebej takšni investitorji, občine, ki financirajo te projekte iz evropskih sredstev. Zaradi omejenega časovnega okna možnosti koriščenja evropskih sredstev so bili nekateri projekti pod vprašajem. Presoja vpliva okolja je regulirana z evropsko direktivo. Mi pa smo po naši stari dobri praksi, slabi mislim, vedno bolj mačehovski, kot je treba, in smo seveda še bolj zaostrili nekatere stvari, in predpisovali smo raznorazne postopke, tudi če tega evropske direktive ne zahtevajo. Tako smo ugotovili, da smo z uredbo, s katero razvrščamo objekte, za katere je treba izdelati presojo vpliva na okolje, uvrstili tudi objekte, razne vodovode, tudi manjše vodovode. Zanje je zato bila potrebna presoja vpliva na okolje ali pa tako imenovane predhodni postopki, čeprav resnega vsebinskega razloga za to ni. Zato smo s spremembo uredbe o razvrščanju objektov, za katere je treba izvajati presojo vpliva na okolje, te kriterije spravili na neko razumsko, evropsko raven. In tako tudi za ta konkretni vodovod v občini Vipava, ki ga omenjate, več ni treba izdelati presoje vpliva na okolje, čeprav je po stari uredbi to bilo nujno. Glede na to, da je bilo po stari uredbi potrebno izdelati presojo vpliva na okolje, je seveda investitor moral zaprositi za gradbeno dovoljenje Ministrstvo za okolje in prostor, kajti le Ministrstvo za okolje in prostor je pristojno za izdajo gradbenih dovoljenj v t.i. integralnem postopku. To je v postopku, ko se sočasno pridobiva tako gradbeno dovoljenje, kot se izdeluje tudi presoja vpliva na okolje in izda okoljevarstveno soglasje. Ker za te objekte tega ni več treba pridobiti, se ta vloga umakne. Torej: za izdajo gradbenega dovoljenja v integralnem postopku se odda vloga na upravno enoto, saj ni treba več izvesti presoje. Za izdajo gradbenega dovoljenja v Vipavi je pristojna upravna enota. Da se postopek, do katerega je pripeljalo ministrstvo to vlogo, enostavno prenese na upravno enoto in se ne ponavlja vseh upravnih dejanj, ki jih je bilo treba doslej. Če so že bila pridobljena kakšna druga mnenja drugih v tem postopku, se ta mnenja tudi v tem upravnem postopku upoštevajo. Pot do pridobitve gradbenega dovoljenja je bistveno krajša in hitrejša. Dobro je, da ste to vprašali. Hvala poslanki, da je izrazila skrb za oskrbo domačega kraja s pitno vodo. Ker taka in podobna vprašanja dobivamo od vse povsod, je tudi ta odgovor danes pripomoček za tiste, ki so v podobni situaciji. Poudaril bi še eno novost: iz dogovora za razvoj regij ministrstvo sofinancira približno 60 projektov po celi Sloveniji, namenjenih izgradnji čistilnih naprav, kanalizacij, vodovodov in podobnega. Glede na stroge kriterije, smo danes z dopisom pozvali vse župane, da smo spremenili kriterije in da zrahljali nekatere cilje. Do zdaj so bili spodbujani in sofinancirani samo projekti za nove, recimo pri kanalizacijah, za nove populacijske ekvivalente. Številne občine pa morajo obnoviti obstoječe kanalizacije in jih dograditi. In taka obnova ni bila sofinancirana. Doslej bodo upravičeni stroški tudi hidravlične izboljšave obstoječih kanalizacijskih napeljav in pa tudi novi priključki. To bo olajšalo pripravo vlog številnim občinam. Gremo torej naproti tem projektom, da ta denar za koristne stvari tudi porabimo.
EVA IRGL: Gospod minister, hvaležna sem za ta zelo izčrpen odgovor. Menim, da bo zelo pomagal tudi ostalim občinam, ne samo občini Ajdovščina. Ni bilo govora o občini Vipava, ampak o občini Ajdovščina. Tako, da se vam res iskreno zahvaljujem in verjamem, da bomo lahko zagnali mnoge projekte po Sloveniji, ki so zdaj dolgo čakali na realizacijo.
