[POSLANSKO VPRAŠANJE] Ali na ministrstvu za kmetijstvo udejanjate cilje Resolucije o digitalni preobrazbi Slovenije?

Poslanka Eva Irgl je na ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, go. Ireno Šinko naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z udejanjanjem ciljev vsebine predloga Resolucije o digitalni preobrazbi Slovenije.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani,

Državni zbor je konec leta 2019 obravnaval Predlog Resolucije o digitalni preobrazbi Slovenije, ki jo je Državnemu zboru v sprejem predlagala skupina poslank in poslancev Slovenske demokratske stranke, z naslednjo vsebino (v čistopisu z vključenimi predlogi amandmajev):

»SLOVENIJA – NOSILKA DIGITALNE PREOBRAZBE

Preambula

Državni zbor Republike Slovenije:

– ob upoštevanju Evropske digitalne agende ter Strateške agende EU za obdobje 2019 do 2024, ki postavlja v ospredje razvoj evropske gospodarske osnove kot modela za prihodnost,

– ob upoštevanju Resolucije Evropskega parlamenta z dne 3. oktobra 2018 o tehnologijah distribuirane knjige transakcij in blokovne verige: vzpostavljanje zaupanja z opuščanjem posrednikov (2017/2772 (RSP)),

– ob upoštevanju strategije Digitalna Slovenija 2020, Načrta razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 in Dodatka k Načrtu razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020,

– ob zavedanju, da tako države, kot tudi večja podjetja danes po vsem svetu raziskujejo možnosti implementacije tehnologije veriženja podatkovnih blokov (v nadaljevanju blockchain tehnologije) in doseganja dovršene digitalizacije z vpeljavo sodobnih rešitev,

Priložnosti blockchain tehnologije

A. ker lahko uvedba blockchain tehnologije prispeva tehnološke izboljšave ter posledično bistveno optimizacijo poslovanja ter javnega upravljanja;

B. ker uvedba blockchain tehnologije pomeni krepitev vloge in moči državljanov, ki imajo ključen nadzor nad lastnimi podatki in tem, kdo do njih dostopa;

C. ker lahko blockchain tehnologija neposredno izboljša učinkovitost v ključnih ekonomskih sektorjih in pri javnih storitvah ter zagotovi pregledno in optimalno izvajanje javnih naročil;

D. ker dejstvo, da se blockchain tehnologija še vedno razvija, daje državam možnost, da soustvarjajo njen razvoj ter oblikujejo nove sistemske pristope;

E. ker bodo ustrezni ukrepi na zakonodajnem področju zmanjšali odtekanje visokotehnološkega znanja in kapitala v tujino ter pritegnili tuje investicije v Slovenijo, kar bo pozitivno vplivalo tako na ustvarjanje kvalitetnih novih delovnih mest kot večje prilive v državni proračun;

F. ker so možnosti uporabe blockchain tehnologije praktično neomejene in omogočajo hitrejši in bolj trajnostno naravnan razvoj v gospodarstvu, kmetijstvu, zdravstvu, financah, infrastrukturi in številnih drugih sferah;

Blockchain v kmetijstvu

G. Na področju kmetijstva bi tovrstna digitalizacija pripeljala do avtomatizacije, omogočila sledljivost krme in proizvodov, plačila v realnem času, digitalne naložbe in financiranje dobavne verige. Digitalni trgi omogočajo kupcem in pridelovalcem neposredno poslovanje, s čimer povečajo obseg dobička pridelovalcem. Bistvena dodana vrednost sta skupna raba podatkov in olajšan dostop do financiranja. Tehnološko pametni kmetijski podjetniki uporabljajo blockchain za ustvarjanje naložbenih žetonov in zbiranje sredstev za svoja kmetijska podjetja. Možnost sledenja in transparentnost pa tudi državi omogočata mnogo boljši nadzor nad živilsko-predelovalno industrijo;

Blockchain v zdravstvu

H. najbolj pogosta uporaba blockchain tehnologije v zdravstvu je nadzor nad upravljanjem s podatki pacientov. Rešitve, ki temeljijo na blockchain tehnologiji, omogočajo varno hranitev pacientovih podatkov na enem mestu. V ta sistem imajo vpogled zdravniki in druge zdravstvene ustanove, blockchain tehnologija pa zagotavlja varnost hrambe podatkov, njihovo dostopnost, preverljivost in točnost ter možnost nadzora delitve zdravniške kartoteke in ostalih podatkov s strani vsakega posameznika;

Blockchain v financah

I. z uporabo blockchain tehnologije so transakcije instantne, tovrstna optimizacija pa uporabniku prihrani ne le čas temveč tudi sredstva. Blockchain tehnologija je doprinesla možnost množičnega financiranja, ob tem pa zaradi svojih specifičnih značilnosti ponuja boljši pregled nad transakcijami, dostop do kapitala ter pregled in optimizacijo stroškov. Blockchain tehnologija v primeru varčevanja in kreditov omogoča stabilnost in večjo mero zaupanja. Uporaba pametnih pogodb lahko skrajša čas, potreben za zaključek finančnega postopka ali transakcije, saj omogoča avtomatizacijo procesov, vključno s transakcijami. Ker je celoten denarni tok zabeležen verižno in ga lahko revidira katera koli stranka, se ob uporabi blockchain tehnologije močno poveča ne le zaupanje, temveč tudi možnost preverljivosti, natančnosti in transparentnosti podatkov. Blockchain tehnologija omogoča tudi lažje čezmejno pošiljanje in nakazila denarja. Zaradi transparentnosti je primerna za banke tudi z vidika preprečevanja goljufij;

Blockchain v javni upravi

J. blockchain tehnologija ima ogromen potencial za digitalizacijo javnega sektorja z varnim shranjevanjem podatkov državljanov in podjetij, zmanjšanjem delovno intenzivnih procesov in previsokih stroškov, zmanjšanjem možnosti za korupcijo in zlorabe ter povečanjem zaupanja. Pametno mesto uporablja podatke in informacijsko tehnologijo za povezovanje in upravljanje fizične, družbene in poslovne infrastrukture za poenostavitev storitev prebivalcem, hkrati pa zagotavlja učinkovito in optimalno uporabo razpoložljivih virov;

Blockchain v notranjih zadevah

I. blockchain tehnologija omogoča enotno digitalno identiteto in poenoten osebni dokument ter omejuje zlorabe, saj omogoča preverjanje identitete in oblikovanje zgodovine oziroma profila posameznika z njegovim nadzorom nad lastnimi podatki;

Blockchain v gospodarstvu

J. carine, tarife in podobne omejitve je ob primerni dokumentaciji in še toliko bolj ob uspešni digitalizaciji moč nadomestiti z avtomatiziranim procesom, ki strankam omogoča hitrejše poslovanje, na državni ravni pa je pomembno predvsem hitro in učinkovito ukrepanje. Blockchain tehnologija s podatki, ki jih je moč zapisovati in obdelovati v realnem času, omogoča izboljšave tudi na področju logistike in transporta, kriptografski zapisi pa omogočajo prenos blaga in storitev med deležniki, kjer zaradi narave posla ni možna visoka stopnja zaupanja.«

Digitalna preobrazba Slovenije

1. pozdravlja krepitev zavedanja o pomenu aktivnega sooblikovanja procesa digitalizacije kot strateškega prebojnega momenta za Slovenijo,

2. poudarja pomen proaktivnosti slovenske politike in zainteresirane javnosti pri promociji načela tehnološke nevtralnosti, povečevanju digitalne ter finančne pismenosti državljanove in pri oblikovanju smernic za osveščanje, izobraževanje in varovanje potrošnika ter investitorja,

3. prepoznava nujnost razvoja ustreznega in varnega okolja za inovacije in podjetništvo v povezavi s tehnologijo blockchain, na podlagi katerega bodo lahko deležniki delovali in poslovali na temeljih zaupanja, preglednosti, odgovornosti, konkurenčnosti in inovativnosti,

4. izraža zaskrbljenost nad odhodom v tujino uspešnih kripto podjetij, ki so bila ustanovljena s slovenskim znanjem in zato poziva Vlado RS, da v sodelovanju z reprezentativnimi organizacijami iz blockchain industrije najde pravo ravnovesje med regulacijo in samoregulacijo ter oblikuje prožen sistem pravnih pravil s poudarkom na pravni predvidljivosti in varnosti vseh deležnikov,

5. predlaga vladi, da razmisli o ustanovitvi ministrstva za digitalizacijo, ki bo nosilec blockchain strategije in digitalne preobrazbe kot osrednjega koncepta inovativne digitalne Slovenije,

6. verjame, da lahko Slovenija postane pomembna nosilka digitalne preobrazbe v Evropski uniji in sicer tako, da sprejme normativne, ekonomske in administrativne ukrepe za čim hitrejši in čim bolj učinkovit razvoj blockchain tehnologije.

7. predlaga vladi, da na osnovi Digitalne agende EU in Strateške agende EU za obdobje 2019 – 2024 in te resolucije DZ RS vključi digitalizacijo med nabor prednostnih nalog Predsedovanja RS Svetu EU v letu 2021,

8. poziva Vlado RS, da v program razvoja RS vključi enotno digitalno identiteto in poenoten osebni dokument (osebna izkaznica, vozniško dovoljenje, zdravstvena kartica, elektronski certifikat za dostop do državnega oblaka in storitev e-države po vzoru elektronske identifikacije – eID).«

Poslanke in poslanci poslanskih skupin tedanje koalicije Predloga Resolucije o digitalni preobrazbi Slovenije na Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo žal niso izglasovali. Pa čeprav ji velik pomen glede na vsebino daje tudi Evropska komisija. Predstavlja namreč enega od razvojnih vidikov Slovenije.

V zvezi s tem vas sprašujem naslednje:

1. Ali podpirate vsebino navedene predlagane resolucije za področje kmetijstva, kjer bi tovrstna digitalizacija pripeljala do avtomatizacije, omogočila sledljivost krme in proizvodov, plačila v realnem času, digitalne naložbe in financiranje dobavne verige?

2. Koliko od predlagane vsebine je že realizirane z delovnega področja ministrstva?

3. Kako na vašem ministrstvu prispevate k udejanjanju ciljev, ki jih je naslavljal predlog omenjene resolucije v zgoraj navedeni vsebini?

Eva Irgl, poslanka