Poslanka Alenka Jeraj je na Ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Luko Mesc naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z zlorabami slovenskega socialnega sistema.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Zadnjih nekaj let se v medijih vrstijo objave v zvezi z (ne)obvladovanjem migracijske politike. Župani nekaterih občin, ki so najbolj na udaru priseljevanja državljanov tujih nacionalnosti opozarjajo, da pri masovnem izdajanju delovnih dovoljenj in dovoljenj za prebivanje nimajo nobene besede. Do prve eksplozije izdanih delovnih dovoljenj državljanom Albanije in Kosova je po poročanju medijev, prišlo že v letih 2017 do 2020. Leta 2017 so upravne enote izdale 1885 delovnih dovoljenj, leta 2019 7792, leta 2020 4560.
Med občinami, ki imajo velike težave zaradi prekomernega in (pre)hitrega priseljevanja (Velenje, Žalec, Škofja Loka, Ptuj, Izola, Laško, Celje, Logatec in še nekatere druge občine), zagotovo prednjači Mestna občina Kranj. Po podatkih MNZ je na dan 25. junija 2022 dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, izdano s strani UE Kranj, imelo že kar 4463 državljanov Kosova.
»KR ni oznaka za Kranj, to je kratica za Kosovo Republika,« je le ena od popularnih opazk, ki letijo na kranjsko občinsko upravo. V Kranju se od leta 2016 dalje soočajo s povečanim priseljevanjem tujcev. Župan Kranja opozarja, da vse postopke glede dovoljenj za bivanje tujcev vodi upravna enota, ki je podaljšana roka ministrstva, občinska uprava pa pri tem nima nobene besede. Upravno enoto marsikdo napačno enači z občinsko upravo, čeprav gre za povsem ločeni instituciji. Pravila podeljevanja delovnih dovoljenj in dovoljenj za stalno prebivanje določa zakonski okvir, lokalne skupnosti pa so nato pri integraciji prepuščene same sebi. Prebivalci Kranja opozarjajo, da se na ulicah sliši samo še albanski jezik, da v šolah zaposlujejo učitelje s tekočim znanjem albanskega jezika, namesto, da bi se albanski otroci naučili slovenščine, slovenski otroci v šolah poslušajo albanščino, ker albanski otroci ne znajo slovensko.
Državljani tretjih držav poleg tega masovno zlorabljajo slovenski socialni sistem. Posameznik, nedržavljan članice EU, praviloma za daljše časovno obdobje pride v Slovenijo na osnovi mnenja zavoda za zaposlovanje, da gre pri vlagatelju za deficitarni poklic, pridobi delovno dovoljenje in na tej osnovi pravico do daljšega začasnega prebivanja oziroma do stalnega prebivanja v Sloveniji. Po preteku roka za združitev družin tujec v Slovenijo pripelje celotno družino, sam pa odide naprej na začasno delo v Avstrijo ali Nemčijo. Družina medtem izkorišča vse socialne pravice v RS, kar vse plačujemo slovenski davkoplačevalci. Velikokrat je prisotnost nekaterih ali celo vseh članov družine tudi samo navidezna, saj dejansko živijo (in se celo šolajo) v drugi državi, kamor z ali brez vednosti slovenskih inštitucij pošiljajo denar, pridobljen na osnovi socialnih pravic, vezanih na začasno oziroma stalno prebivališče.
Problem hitro naraščajočega števila priseljencev in intenzivne rasti števila tujcev s stalnim ali začasnim bivališčem in s tem povezanih zlorab socialnega sistema, se pojavlja povsod po Sloveniji. Lokalne skupnosti zato opozarjajo, da je problem prekomernega priseljevanja in posledično integracije, treba reševati sistemsko.
Glede na navedeno vas sprašujem naslednje:
- Ali držijo navedbe o zlorabah slovenskega socialnega sistema?
- Katere ukrepe nameravate sprejeti za zajezitev in odpravo zlorab slovenskega socialnega sistema s strani tujcev, kot zgoraj opisano?
- Ali se nad dodeljevanjem socialnih transferjev v praksi vrši kakšen nadzor in v kakšni obliki?
- Ali menite, da bi bilo v zvezi z navedenim potrebno uvesti nov/dodaten nadzor? V kakšni obliki?
- Kakšno je število prejemnikov otroškega dodatka (za zadnjih 10 let)?
- Ali razpolagate s podatkom (številka) prejemnikov otroškega dodatka, katerih starši so zaposleni v tujini?
Alenka Jeraj, poslanka
