Na 21. redni seji državnega zbora je poslanka SDS Alenka Jeraj zastavila vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju.
Vprašanje in odgovor objavljamo v celoti.
ALENKA JERAJ: V zadnjih mesecih ponovno beremo o lačnih, podhranjenih otrocih in podobno, čeprav istočasno zasledimo tudi članke o predebelih otrocih. Glede na razvitost naše države in glede na finančno stanje, na mnoge državne inštitucije, ki naj bi skrbele v tej državi za socialno ogrožene, ocenjujem, da takih otrok ne bi smelo biti. Zato vas sprašujem, ali imate podobne podatke tudi pri vas, na ministrstvu? Ali so to bolj novinarske zgodbe? Evidence o tem gotovo so, če spremljamo tudi, koliko ljudem pomaga Rdeči križ, Karitas in podobno. V državi imamo organizirane centre za socialno delo, ki bi morali na terenu zaznati morebitne potrebe in tudi primerno ukrepati. Zanima me, če se to dogaja oziroma tudi, kako ocenjujete učinkovitost centrov za socialno delo? Pred leti smo jih reorganizirali. Ali je njihovo delo sedaj bolj učinkovito oziroma je bila ta reorganizacija učinkovita in je prinesla boljše delo na terenu oziroma boljšo zaznavo vseh tistih problemov, s katerimi naj bi se ukvarjali? Ali je bila reorganizacija učinkovita in ali sedaj bolje naslavljamo probleme socialne izključenosti in ogroženosti? Zanima me tudi, kaj vse država omogoča socialno ogroženim družinam oziroma posameznikom? Katere pomoči so jim na voljo? Koliko ljudi dejansko koristi razne vrste pomoči in kakšna finančna sredstva to pomenijo za državo?
JANEZ CIGLER KRALJ: Spoštovana poslanka, hvala za to vprašanje, ki sem ga prejel ravno na tisti konec tedna, ko obeležujemo tudi dan boja proti revščini, čemur tudi ta Vlada namenja veliko pozornost in seveda v njenem okviru ministrstvo, ki ga vodim. Pri preprečevanju podhranjenosti otrok in lakote otrok je ključno, da te otroke sistem pravočasno zazna in se tudi pravočasno in učinkovito na to odzove. Centri za socialno delo so tiste inštitucije, ki se morajo prve na terenu odzvati, preverjati stanje, kadar prejmejo kakršnokoli obvestilo oziroma so kakorkoli seznanjeni glede ogroženosti otroka, tudi zaradi lakote ali podhranjenosti. V sistemu lačne in podhranjene otroke sicer najlažje zazna sistem zdravstvenega varstva v okviru obveznih sistematskih pregledov, kar je zlasti pomembno za predšolske otroke, ki niso vključeni v organizirano predšolsko varstvo ter sistem vzgoje, izobraževanja, kamor se otroci vključujejo.
Dobro, da ste vprašali glede centrov za socialno delo in te reorganizacije pred nekaj leti. Centri za socialno delo, ki so umeščeni v ta sistem kot osrednje institucije na področju socialnega varstva, in tudi kot tisti, ki na prvi stopnji odločajo o pravicah iz javnih sredstev in pravicah iz starševskega varstva in družinskih prejemkov, so zelo pomembni v tem sistemu. Reorganizacija leta 2018 je imela za glavni cilj omogočiti strokovnim delavcem na enotah centrov za socialno delo, da bi prihranili čas za birokracijo in administracijo ter dobili s tem več časa, več manevrskega prostora za delo z osebami in z družinami, katerih preživetje je odvisno od socialnih pomoči.
V okviru svojih obiskov terena obiščem praviloma tudi centre za socialno delo na območjih, ki jih obiščemo. Dobivam, žal, nasprotne odzive. Strokovni delavci na centrih za socialno delo po reorganizaciji tudi zaradi tega, ker informacijski sistemi niso optimalno združeni in prilagojeni, izkušajo še več pritiska na delu administrativnega dela in manj možnosti strokovne pomoči in časa za neposredno delo z osebami in družinami. Tu nas čaka velik izziv, da že kmalu zagotovimo takšen način dela, takšno organizacijo dela, da bodo imeli strokovni delavci dovolj časa in možnosti za strokovno svetovanje, pomoč družinam pri urejanju odnosov med družinskimi člani in članicami, strokovno svetovanje in pomoč pri skrbi in urejanju oziroma pri skrbi za otroke ter usposabljanje družin za opravljanje njene vsakdanje vloge.
Sicer pa si na ministrstvu za delo zelo prizadevamo, da bi vse oblike socialnih pomoči, ki so usmerjene v pomoč otrokom, v preventivo in kurativo revščine in kurativo dosegle svoj namen. S tem širokim naborom ukrepov od socialnih transferov, pa do številnega nabora socialno-varstvenih programov si prizadevamo zagotoviti čim večjo socialno vključenost vseh posameznikov. Če grem konkretno k pomoči pri zagotavljanju zadostne prehranjenosti ali preprečevanju lakote otrok, lahko rečem, da obstaja tu pravica do subvencije malice in kosila, ki se dodelita pod zakonsko določenimi pogoji. Socialno najšibkejšim zagotavljamo tudi denarno socialno pomoč, v okviru katere so zagotovljena tudi sredstva za prehrano otrok. Lahko rečem, da smo v času epidemije zagotovili, in to je še vedno možnost, tistim, ki se šolajo na domu, a so socialno šibki, da na centru za socialno delo zaprosijo za izredno denarno socialno pomoč, navedejo kot razlog to stisko in se jim lahko tudi na takšen način pomaga.
ALENKA JERAJ: Prosila bi kakšno besedo več o tem, kaj boste sedaj naredili, če reorganizacija ni bila uspešna. Ali ste že naredili kakšno analizo? Ali že imate kakšne ideje? Ker dejansko nima smisla, da se zaposleni na centrih za socialno delo ukvarjajo samo s papirji, če so dejansko tam zaradi ljudi. Tudi to so študirali: da znajo oceniti stiske ljudi in jim nekako pomagati, ne pa da na koncu vsi samo prelagajo papirje, stiske pa ostajajo.
JANEZ CIGLER KRALJ: Če dovolite, bi res nadaljeval še z odgovorom na prvi del vprašanja, ki se je nanašal tudi na vlogo humanitarnih organizacij pri preprečevanju podhranjenosti in lakote otrok in pa na pomoči pri reševanju tega problema. Poleg subvencije malice in kosila, ki ju pokrivamo na Ministrstvu za delo, je organizirana prehrana tudi v šolah, vrtcih, osnovnih šolah, srednjih šolah: zajtrk, malica, kosilo. Sicer pa že od leta 2014 Ministrstvo za delo izvaja operativni program za materialno pomoč najbolj ogroženim, ki se sofinancira iz evropskih sredstev. V okviru tega programa ministrstvo poskrbi za nakup večjih količin prehranskih izdelkov, ki jih potem pomoči potrebnim razdeljujeta na javnem razpisu izbrani partnerski organizaciji, slovenska Karitas in Rdeči križ Slovenije. Ti dve organizaciji izvajata tudi raznovrstne spremljevalne ukrepe. Kajti, samo hrana ni dovolj. Mi skušamo zagotoviti, da se k tej težavi, k temu izzivu pristopa celovito. Torej, prostovoljci in tisti, ki sodelujejo v tem operativnem programu, nudijo tudi informacije, individualna svetovanja, izobraževanja, delavnice, tabore, druženja, učne pomoči in podobno, vse to je namenjeno prejemnikom pomoči in njihovemu socialnemu vključevanju ter opolnomočenju. Na tem operativnem programu smo v letu 2020 zaradi Covida-19 in odziva na to epidemijo za skoraj četrtino povečali prvotna sredstva, ki so bila namenjena nakupu prehranskih izdelkov. S tem smo povečali tudi količino dobavljenih izdelkov: s prvotno načrtovanih 3250 ton na približno 4000 ton. Ti paketi s hrano in vsi spremljevalni ukrepi, ki sem jih prej naštel, so ljudem v stiski na voljo na več kot 370 razdelilnih mestih obeh humanitarnih organizacij. Morda zaključim še s kratkim odgovorom na čisto zadnje podvprašanje. Kot veste, je pravičen in bolj pregleden sistem socialnih transferjev v Sloveniji ena izmed treh glavnih prioritet mojega ministrovanja in ekipe, ki jo vodim. Tako s strokovnimi sodelavci že iščemo načine, kako omogočiti centrom za socialno delo in zaposlenim svetovalkam in svetovalcem tam, da bodo lahko opravljali svoje prvotno poslanstvo, ne pa se ukvarjali z administriranjem.
