Poslanski večer Roberta Hrovata na temo arbitražnega (ne)sporazuma

Na poslanskem večeru Roberta Hrovata, ki je potekal v Knjižnici Domžale na temo Arbitražni (ne)sporazum, sta bila gosta predsednik Zbora za republiko, dr. Gregor Virant ter predsednik Sveta Inštituta Jožeta Pučnika, dr. Miha Brejc. Vsi trije so prisotnim navedli vrsto argumentov, zakaj je potrebno na referendumu o arbitražnem sporazumu, ki bo 6. junija 2010, glasovati Proti.

Dr. Virant je med drugim dejal, da arbitražni sporazum ni noben sporazum, temveč velik nesporazum, dopolnil ga je dr. Miha Brejc, ki je menil, da je referendum o arbitražnem sporazumu škandalozen. Po Virantovem mnenju je arbitražni sporazum napisan izrazito v hrvaško korist in v slovensko škodo in Sloveniji jemlje tisto, kar je zanjo strateškega nacionalnega pomena. Jemlje nam celovit Piranski zaliv in teritorialni dostop do odprtega morja. Jemlje nam pravico, da po svojem morju pridemo v mednarodne vode in ne preko nekakšne služnosti oz. neškodljivega prehoda preko hrvaškega morja.

Virant je poudaril, da v mednarodnem pravu ni nobenega pravila, ki bi omogočilo, da se razmejitvena črta, ki bo šla po Piranskem zalivu, zalomi tako, da bi se slovensko teritorialno morje pripeljalo do odprtega morja, kar je Slovenija imela do osamosvojitve. Spomnil je, da meja na morju med Slovenijo in Hrvaško ni bila nikoli uradno določena, kar bo po njegovih besedah argument Hrvaške, ki bo trdila, da je treba mejo določiti na novo. Vendar je imela Slovenija v praksi nadzor nad celotnim Piranskim zalivom in do mednarodnega morja.

Prepričan je še, da bo Slovenija zaradi arbitražnega sporazuma geografsko zaprta država in ne bo imela dostopa do odprtega morja. To po njegovih besedah pomeni, da ne bo v enakopravnem položaju z ostalimi državami ob Jadranskem morju pri odločanju o gospodarjenju, določanju gospodarskih režimov ter ekoloških in ribolovnih con. In zakaj Hrvaška ne pristane na to, da bi imela Slovenija dostop do odprtega morja? Gregor Virant meni, da zato, ker Slovenijo želi stisniti v kot, jo geografsko zapreti in izriniti z Jadranskega morja. To je v velikem interesu tako Hrvaške kot Italije, je dodal. Virant je proti arbitražnemu sporazumu tudi zato, ker je slovenski narod glede tako pomembnega vprašanja razdeljen. Po njegovih besedah je vlada pri pogajanjih solirala, premier Pahor se ni posvetoval niti z opozicijo niti z mnogimi pravnimi strokovnjaki niti z uglednimi ljudmi, ki so se v preteklosti ukvarjali s tem vprašanjem. Zato ga ne čudi, da se je toliko ljudi ne glede na to, kateri strani politično pripadajo, tako jasno opredelilo proti sporazumu. Virant je nadaljeval, da moramo proti sporazumu glasovati tudi zato, ker moramo dokazati, da spoštujemo sami sebe. Evropska unija spoštuje tiste, ki spoštujejo sebe, in če ne bomo znali tokrat pokazati, da sami sebe spoštujemo, potem bodo tudi drugi na nas gledali kot na drugo ligo, je poudaril. Dejal je še, da ne želi pripadati tisti generaciji, ki bo v zgodovino zapisana, da je zapravila slovensko morje.

Nekdanji evropski poslanec in predsednik sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika Miha Brejc pa je izrazil zaskrbljenost, ker se o tako pomembnem vprašanju, kot je državno ozemlje, razpravlja na takšen način. Državno ozemlje je ena ključnih vrednot države Slovenije in o tako pomembni vrednoti smo razdeljeni, je opozoril. Ko smo se odločali za osamosvojitev, smo bili enotni, 20 let kasneje pa se dogaja nekaj tako škandaloznega, kot je referendum o arbitražnem sporazumu, je poudaril. Po njegovih besedah pri reševanju odprtih vprašanj s Hrvaško, ne gre za Pahorja in ne gre za Janšo, ampak gre za slovensko ozemlje in tu Pahor in Janša nista pomembna.

Poslanski večer je Robert Hrovat zaključil s besedami:

Na plebiscitu, leta 1990, sem ponosen obkrožil veliki – DA. Tokrat bom, prav tako ponosen, obkrožil odločen – NE. Obakrat pa bom svojo odločitev razumel kot državotvorno dejanje. Se vidimo 6.junija.