Poslanske skupine koalicije enotne pri podpori predlogom vladnih ukrepov
petek, 13. 4. 2012Podpredsednica Državnega zbora Romana Tomc: Ukrepi, ki jih predlaga vlada, so predvsem na odhodkovni strani selektivni in ne bodo prizadeli tistih z najnižjimi dohodki. Poslanka SDS in podpredsednica državnega zbora Romana Tomc je na današnji novinarski konferenci poslanskih skupin koalicijskih strank SDS, DLGV, DeSUS, SLS in NSi o zmanjševanju javne porabe in vladnih protikriznih ukrepih uvodoma spomnila, da je Slovenija v globoki krizi in da za prihodnje leto vsi kazalci kažejo slabo, tako glede gospodarske rasti kot glede zaposlovanja. “Samo za obresti bomo letos plačali toliko, da bi lahko izplačali vsem upokojencem dve dodatni pokojnini na primer in vsem študentom in vsem dijakom bi za ta denar dve leti izplačevali štipendije. Takšno stanje, takšen dolg seveda zahteva takojšnje ukrepanje,” je poudarila Tomčeva. “Kako ukrepati? Možnosti je več. V glavnem pa gre za to, da povečamo ali prihodke ali zmanjšamo naše odhodke ali pa se dodatno zadolžujemo. Če povečamo prihodke bomo seveda s tem omogočili, da bomo še naprej enako trošili. Če zmanjšamo odhodke, se bomo morali odpovedati nekaterim pravicam, nekaterim privilegijem, ki se danes pravzaprav razumejo kot same po sebi umevne. Lahko se seveda tudi dodatno zadolžimo, če nam bo sploh še kdo želel posojati denar. Ampak s tem se moramo zavedati, da bomo breme našega zadolževanja prenesli na bodoče rodove,” je še dejala poslanka SDS in izpostavila, da je realnost pravzaprav samo ena. “Zadolževanje ne pride v poštev, delati moramo na strani prihodkov in na strani odhodkov. In ravno to je tisto, kar dela vlada, za uravnoteženje javnih financ pošilja v DZ zakon, ki bo te zadeve uredil. Mene zelo veseli, da se v koaliciji vsi strinjamo in smo zelo enotni pri tej podpori, da je treba na tem delu narediti bistvene korake naprej in da je treba uravnotežiti tako prihodke kot odhodke,” je še dejala Tomčeva. V nadaljevanju je še poudarila, da so ukrepi, ki jih predlaga vlada, predvsem na odhodkovni strani selektivni in ne bodo prizadeli tistih z najnižjimi dohodki. “Ponovno je treba opozoriti, da znaša cenzus, nad katerim bodo ti ukrepi, bom rekla “prijeli”, za nekatere 625 evrov neto na člana družine. To z drugimi besedami pomeni, da ima štiričlanska družina z neto prihodki skoraj 2500 evrov možnosti, da jih ti vladni ukrepi sploh ne bodo prizadeli. Ti ukrepi so naravnani tako, da ne bodo prizadeli najšibkejših,” je spomnila. Kot je še dejala, je vlada dala jasen signal ob tem zakonu, ki ga je poslala v državni zbor, da se je pripravljena še naprej pogajati s socialnimi partnerji, da zadeve niso zaključene. “Verjamem, da bodo ta pogajanja v nadaljevanju tudi uspešna in da tisti predlog oziroma to besedilo, ki ga imamo danes v državnem zboru, ni zadnje besedilo zakona, ki ga bomo čez nekaj časa sprejemali,” je zaključila Tomčeva. Na novinarski konferenci so sicer sodelovali še vodja poslanske skupine DLGV Rihard Braniselj, namestnik vodje poslanske skupine DeSUS Ivan Hršak, vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc ter vodja poslanske skupine NSi mag. Matej Tonin.Kot je poudaril vodja PS DLGV Braniselj, DLGV zelo trdno stoji za predlaganimi ukrepi vlade in jih podpira. “Po našem mnenju vlada ravna državotvorno in pravično. Ne pustimo, da nam bodo drugi upravljali to državo in da bo fiskalna politika stvar, ki nam jo bo vodila pravzaprav Evropska unija, Evropska komisija,” je dejal v uvodu in spomnil, da je bilo velikokrat rečeno s strani nasprotnikov ukrepov, da Slovenija s tem ne bo več socialna država. “Vsekakor socialna država Slovenija tudi po teh ukrepih ostaja, ta določba je zapisana jasno v ustavi. Mogoče pa imamo priložnost, da bo ta država postala bolj poštena v vidiku socialnih transferjev,” je še dejal vodja PS DLGV.”Ne dopustimo, da bo gospodarstvo plačalo še dodatno ceno. Gospodarstvo nam je že izgorelo in nima več nobenih resursov. Gospodarstvu je treba pomagati in na nas vseh je, da to breme iskanja stabilnosti tudi vsi nosimo pošteno in odgovorno,” je zaključil Braniselj. Namestnik vodje PS DeSUS Hršak je opozoril, da se Slovenija danes nahaja v zelo težkem položaju, zato je nujno potrebno ustrezno in energično ukrepati takoj. “Tega se ta vlada zelo dobro zaveda, zato so tudi sprejeti ti varčevalni ukrepi in rebalans proračuna. Da ne bomo prihodnje leto dobili prisilnega upravitelja iz Bruslja, da se bomo lahko sami izkopali iz te finančne krize, bomo morali prav vsi dati svoj doprinos,” je še dejal in dodal, da bodo upokojenci prispevali pri varčevanju še najmanj od vseh, ker pokojnine niso socialni transfer, temveč pravica upokojencev glede na predhodno vplačilo v pokojninsko blagajno. Spomnil je, da bodo v letošnjem letu pokojnine le zamrznjene. “Zavzemali se bomo, da prejemniki najnižjih pokojnin ne bodo prizadeti. V privilegirane pokojnine, ki niso posledice vplačanih prispevkov iz minulega dela, so pa nadpovprečne, bi lahko posegli z varčevalnimi ukrepi. Varčevanje naj bi se namreč dotaknilo vseh, razen socialno ogroženih,” je dejal Hršak.
Vodja PS SLS Prevc je uvodoma dejal, da dlje kot traja dialog s socialnimi partnerji o ukrepih, vedno bolj je prepričan, da uspeva koalicija ukrepe razvijati v smer, ki socialno najšibkejših slojev ne bodo usodno prizadeli. “To se nam zdi zelo pomembno pri sprejemanju teh ukrepov. Toda breme krize bomo v določenem delu seveda morali deliti vsi,” je dejal in izrazil prepričanje, da smo ohranili tudi socialno državo, čeprav se govori, da temu ni tako. “Vemo, da se pospešeno pripravljajo tudi drugi ukrepi, ki bodo vplivali predvsem na drugi del, na prihodkovno stran proračuna. Toda prvi korak mora biti narejen v smeri konsolidacije javnih financ, ki so trenutno v katastrofalnem stanju. Žal nobena država tega problema ni rešila brez da bi posegla tudi v nekatere že pridobljene pravice svojih državljanov. Slovenija tudi na tem področju žal ne more biti izjema, lahko pa podamo signal Evropi, da se tudi sami še kako dobro zavedamo v kakšnem položaju smo,” je še poudaril. “Povsem smo prepričani, da bi nesprejetje teh ukrepov pomenilo odmik od politike evropskih držav, zaradi ozadja krize same, za katero vemo, da ne bo minila. Ostala bo toliko časa, dokler ne bomo samo sanirali teh zadev. Res je, te krize niso povzročili ne delavci ne javni uslužbenci, vendar je brez njihovega razumevanja žal ne moremo rešiti. Če hočemo tej vladi sploh dati možnost, da z ukrepi nadaljuje, potem je to samo prvi korak. Upamo, da bodo to razumele tudi državljanke in državljani, saj smo trdno prepričani, da je to edina pot, da prihodnjim rodovom ne bomo naprtili še dodatnih dolgov in da jim ne bo treba plačevati naših napak,” je zaključil vodja PS SLS. Vodja PS NSi mag. Tonin je dejal, da so pred to vladno koalicijo pomembni dnevi, saj jo čakata zakon o uravnoteženju javnih financ in rebalans proračuna. “Vsi moji predhodniki so jasno povedali in to je treba večkrat poudariti, ker to se demagoško vse prevečkrat zlorablja: ti varčevalni ukrepi ne bodo prizadeli najšibkejših. To je bilo večkrat povedano in tudi ukrepi gredo v to smer,” je bil jasen. Odzval se je tudi na kritike, da ni socialnega dialoga. “V tem trenutku se vlada še vedno pogaja, tudi znotraj koalicije se še vedno pogovarjamo, če bomo morebiti nekatere stvari, ki so predlagane, še popravili, to je možno. Sam predsednik vlade in tudi vsi ostali ministri so jasno povedali, da so stvari še vedno odprte do samega sprejema in dokler so odprte se lahko še vedno pogovarjamo. Gre za pravično razdelitev bremen. Realni sektor je v preteklih treh letih že nosil težko breme, znižane so jim bile plače, ne pozabiti, da je kar 60.000 ljudi izgubilo delo, medtem ko javni sektor plače več ali manj niso šle navzdol, prav tako je bilo 8.000 ljudi dodatno zaposlenih v javnem sektorju. Če še kdo reče, da ne gre za pravično razdelitev bremen, potem je treba pogledati številke,” je dejal mag. Tonin. “Občutek imam, da s sindikati ne živimo v isti državi, da se sindikati ne zavedajo resnosti situacije. Sprašujem se, kakšni so interesi sindikatov? Povzročiti politično krizo, zlomiti Slovenijo ali tej Sloveniji pomagati? Če gredo sindikati na referendum in če ti ukrepi padejo na referendumu to tehnično pomeni, da se eno leto ne sme nič spreminjati. In v tem enem letu bomo mi še bolj brzeli v to veliko črno luknjo. Mislim, da si s temi pozivi na referendum sindikati nalagajo preveliko odgovornost,” je še dejal in dodal, da se referendumov koalicija ne boji in se je pripravljena z njimi soočiti.
Vodja PS SLS Prevc je uvodoma dejal, da dlje kot traja dialog s socialnimi partnerji o ukrepih, vedno bolj je prepričan, da uspeva koalicija ukrepe razvijati v smer, ki socialno najšibkejših slojev ne bodo usodno prizadeli. “To se nam zdi zelo pomembno pri sprejemanju teh ukrepov. Toda breme krize bomo v določenem delu seveda morali deliti vsi,” je dejal in izrazil prepričanje, da smo ohranili tudi socialno državo, čeprav se govori, da temu ni tako. “Vemo, da se pospešeno pripravljajo tudi drugi ukrepi, ki bodo vplivali predvsem na drugi del, na prihodkovno stran proračuna. Toda prvi korak mora biti narejen v smeri konsolidacije javnih financ, ki so trenutno v katastrofalnem stanju. Žal nobena država tega problema ni rešila brez da bi posegla tudi v nekatere že pridobljene pravice svojih državljanov. Slovenija tudi na tem področju žal ne more biti izjema, lahko pa podamo signal Evropi, da se tudi sami še kako dobro zavedamo v kakšnem položaju smo,” je še poudaril. “Povsem smo prepričani, da bi nesprejetje teh ukrepov pomenilo odmik od politike evropskih držav, zaradi ozadja krize same, za katero vemo, da ne bo minila. Ostala bo toliko časa, dokler ne bomo samo sanirali teh zadev. Res je, te krize niso povzročili ne delavci ne javni uslužbenci, vendar je brez njihovega razumevanja žal ne moremo rešiti. Če hočemo tej vladi sploh dati možnost, da z ukrepi nadaljuje, potem je to samo prvi korak. Upamo, da bodo to razumele tudi državljanke in državljani, saj smo trdno prepričani, da je to edina pot, da prihodnjim rodovom ne bomo naprtili še dodatnih dolgov in da jim ne bo treba plačevati naših napak,” je zaključil vodja PS SLS. Vodja PS NSi mag. Tonin je dejal, da so pred to vladno koalicijo pomembni dnevi, saj jo čakata zakon o uravnoteženju javnih financ in rebalans proračuna. “Vsi moji predhodniki so jasno povedali in to je treba večkrat poudariti, ker to se demagoško vse prevečkrat zlorablja: ti varčevalni ukrepi ne bodo prizadeli najšibkejših. To je bilo večkrat povedano in tudi ukrepi gredo v to smer,” je bil jasen. Odzval se je tudi na kritike, da ni socialnega dialoga. “V tem trenutku se vlada še vedno pogaja, tudi znotraj koalicije se še vedno pogovarjamo, če bomo morebiti nekatere stvari, ki so predlagane, še popravili, to je možno. Sam predsednik vlade in tudi vsi ostali ministri so jasno povedali, da so stvari še vedno odprte do samega sprejema in dokler so odprte se lahko še vedno pogovarjamo. Gre za pravično razdelitev bremen. Realni sektor je v preteklih treh letih že nosil težko breme, znižane so jim bile plače, ne pozabiti, da je kar 60.000 ljudi izgubilo delo, medtem ko javni sektor plače več ali manj niso šle navzdol, prav tako je bilo 8.000 ljudi dodatno zaposlenih v javnem sektorju. Če še kdo reče, da ne gre za pravično razdelitev bremen, potem je treba pogledati številke,” je dejal mag. Tonin. “Občutek imam, da s sindikati ne živimo v isti državi, da se sindikati ne zavedajo resnosti situacije. Sprašujem se, kakšni so interesi sindikatov? Povzročiti politično krizo, zlomiti Slovenijo ali tej Sloveniji pomagati? Če gredo sindikati na referendum in če ti ukrepi padejo na referendumu to tehnično pomeni, da se eno leto ne sme nič spreminjati. In v tem enem letu bomo mi še bolj brzeli v to veliko črno luknjo. Mislim, da si s temi pozivi na referendum sindikati nalagajo preveliko odgovornost,” je še dejal in dodal, da se referendumov koalicija ne boji in se je pripravljena z njimi soočiti.