Poslanska vprašanja SDS na 2. seji državnega zbora

Med poslanci SDS sta ustno vprašanje zastavila Bogomir Zamernik in mag. Tomaž Štebe. Ponedeljek, 24. januar 2005. Med poslanci SDS sta ustno vprašanje zastavila Bogomir Zamernik in mag. Tomaž Štebe. Ponedeljek, 24. januar 2005. Vodja poslanske skupine SDS Mirko Zamernik je poslansko vprašanje zastavil predsedniku vlade Janezu Janši: “Vprašanje temelji na 242. členu poslovnika – tretjem odstavku poslovnika državnega zbora. Danes je bila tiskovna konferenca ministra za finance, pa že v preteklosti se je v javnosti pojavljalo veliko namigovanj, ki jih je na nek način ta tiskovna konferenca potrdila o dvojni cenitvi Zavarovalnice Triglav. Po eni cenitvi, ki naj bi bila opravljena leta 2001 in jo je opravila ena revizijska hiša, naj bi bila vrednost te zavarovalnice cca. 250 milijonov evrov, velika številka, ki pa je potem, mislim, da v letu 2003 od druge revizijske hiše bila ocenjena za skoraj 100% več, se pravi skorajda 500 milijonov evrov. Glede na to, da je Republika Slovenija preko slovenske odškodninske družbe in preko kapitalske družbe večinski oziroma 85% lastnik te zavarovalnice sprašujem predsednika vlade ali ste s tem seznanjeni. Kdo vas je s tem seznanil in če te navedbe držijo? V primeru, da te navedbe držijo vas prosim za pojasnilo kako bo vlada Republike Slovenije ukrepala, da ob morebitni prodaji delnic na podlagi tako nižje ocenjene vrednosti ne bi prišlo do oškodovanja tistih, ki so ali pa smo na nek način celo obdobje plačevali v to zavarovalnico in kako bo vlada ukrepal zoper upravo, če je omogočila odprodajo delnic po skoraj 100% nižji vrednosti.” Predsednik vlade je Zamerniku odgovoril: “Ti podatki, ki jih navajate, so tudi zame relativno novi. Če se ne motim, je minister za finance, ki je odgovoren v vladi za to področje, pridobil ustrezno dokumentacijo šele ta vikend. Iz nje dejansko izhaja, da je bila opravljena v lanskem letu in mislim, da je bila dokončana sredi avgusta lanskega leta nova cenitev Zavarovalnice Triglav. Na podlagi zakonodaje je pač država posredno oziroma neposredno daleč večinski lastnik. Na podlagi zakonodaje, ki je bila sprejeta pred leti v prejšnjem mandatu se je tudi prodajalo določene deleže, predvsem slovenske odškodninske družbe in te deleže se je prodajalo na podlagi cenitve iz leta 2001. Postopek prodaje je bil v polnem teku oziroma je bil praktično polno začet v času, ko je prišlo do te druge cenitve. Zaenkrat ni pojasnjeno, zakaj uprava zavarovalnice Triglav ni obvestila svojih lastnikov o tem, da vodi institucijo, ki je po novi cenitvi še enkrat več vredna, kot pa je tista cena, na podlagi katere prodaja svoje lastne deleže. Zadeva je izjemno nenavadna. Res je, da zakon pravi, da se deleži prodajo na podlagi cenitve iz leta 2001, s te plati je formalno vse v redu. Je pa ravnanje vsake uprave, ki bi odkrila, da poteka prodaja deležev za polovično ceno, sporna, če o tem ne obvesti vsaj svojih lastnikov. Ali je prejšnja vlada bila obveščena o tem ali ne, ne vem. Ali so prejšnje uprave in nadzorni organi kapitalske in odškodninske družbe o tem bili obveščeni ali ne, ne vem. Lahko pa zatrdim, da nova vlada o tem ni bila obveščena, da je finančni minister potreboval kar nekaj tednov, preden je uspel prepričati upravo, da mu posreduje te podatke; da smo bili priče tragikomični situaciji, ko se je ta cenitev skrivala pred lastnikom, in da je treba zadevo proučiti. Po prvih podatkih, kolikor te ocene držijo – osebno te druge cenitve nisem videl – gre za nevarnost, da je proračun oškodovan za 14, 15 milijard slovenskih tolarjev, kar je danes povedal tudi finančni minister za javnost. Vlada bo skušala ravnati tako, da zaščiti interese lastnikov, v tem primeru so to vsi državljani te države, in bo tudi sprožila ustrezne postopke za ugotavljanje odgovornosti, če se bo izkazalo, da gre dejansko za takšno oškodovanje. Zadeva je izjemno značilna za neke čase, za katere smo vsi verjeli, da so v Sloveniji že mimo. Še enkrat ponavljam, gre za sum oškodovanja skupne lastnine za najmanj 14, 15 milijard slovenskih tolarjev, kar je silna vsota, bistveno večja od tistih, ki se očitajo novi vladi, da jih bo morala izplačati zaradi koalicijske pogodbe za tisti del, ki govori o povišanju pokojnin.” BOGOMIR ZAMERNIK: “Hvala lepa. Vprašanje je glasilo tudi, kako bo vlada ukrepala, če se teh 14, 15 milijard, kot ste rekli, oškodovanja izkaže za povzročene s strani uprave. Kako ukrepati zoper povzročitelje tega? In pa, ali je še možno to škodo, če je nastala, na kakršenkoli način popraviti in kako?” JANEZ JANŠA: “Dokončnega odgovora na to vprašanje danes ni možno dati. Kot rečeno, formalno se je ta dokumentacija šele pridobila, zaradi skrivalnice iz meni nerazumljivih razlogov. Tu bo treba proučiti ne samo finančne, ampak tudi pravne vidike celotne zgodbe in potem bo vlada v skladu s pravno podlago ukrepala. Jaz tukaj pričakujem, čeprav sem morda prevelik optimist, neko enotno hotenje tudi v tem visokem zboru zato, da se dejansko zaščitijo interesi davkoplačevalcev. Zakonodaja na podlagi katere se je to dogajalo je bila sprejeta v tem državnem zboru, mislim, da je to skupna dolžnost, da ne gre samo za vlado tukaj, ki mora nekaj narediti, zelo mogoče je, da bo potrebno spremeniti ali pa na hitro sprejeti kakšno zakonodajo, poleg tega pa je zadeva neznansko čudna tudi s tega vidika, da se je v določenih, pri javnih glasili, v medijih, v časopisih ta zgodba odpirala že pred tedni in kljub temu, da je bilo jasno, da te informacije nekje obstajajo, uprava ni bila pripravljena izročiti te dokumentacije predstavniku lastnika, kar je vlada oziroma državne institucije. Torej, še enkrat lahko rečem, da bomo naredil vse, kar je možno v tej dani situaciji, da se zaščiti javni interes, kaj točno glede na pozno pridobitev dokumentacije glede na postavitev tega vprašanja, zelo težko rečem. In še enkrat podčrtujem, računam na to, da to ne bo zdaj vzeto kot neki vladni projekt, ki odkriva neka trupla prejšnje oblasti v omari, ampak da se bomo koncentrirali na to kako škodo popraviti v kolikor je to sploh še možno.” Poslanec SDS mag. Tomaž Štebe je poslansko vprašanje postavil ministru za notranje zadeve Dragutinu Mateju: “Kdaj bo ministrstvo oziroma vlada odpravila nalepke za motorna vozila? To zadeva približno milijon 100 tisoč motornih vozil oziroma njihovih lastnikov, ki moramo vsako leto nameščati nalepke z luknjicami in s podatki, ki so v računalnikih ministrstva za notranje zadeve. Vprašanje postavljam tudi v imenu vseh tistih računalničarjev informatikov ter tistih, ki se zavzemamo za informacijsko družbo oziroma za to, da v časih, ko imamo in smo opremljeni z računalniki, ne uvajamo rešitev, ki so pravzaprav v posmeh informacijski družbi in velik korak nazaj. Seveda pa to pomeni tudi finančne posledice za lastnike motornih vozil v višini približno 3 milijarde tolarjev. Sprašujem tudi: Kakšne bodo in so finančne posledice za državo? Kakšne so finančne posledice za tistega izvajalca, ki tiska nalepke, in za tiste, ki izvajajo storitve teh nalepk?” DRAGUTIN MATE: “Najprej bi vas rad seznanil, da smo v zadnjem času dobili kar nekaj vprašanj državljanov v zvezi z odpravo nalepk; ob tem je veliko predlogov. Strokovne službe v ministrstvu intenzivno proučujejo vse te predloge, z namenom, da bi v čim večji meri in obsegu odpravili birokratske ovire, ki se pojavljajo v zvezi s temi nalepkami, in predvsem, da bi zmanjšali stroške za državljane v zvezi s tem. Obenem vas lahko obvestim, da je ministrstvo že pristopilo k predlogu spremembe zakona o varnosti v cestnem prometu, s katerim bi to nalepko odpravili. Glede finančnih posledic za državo. Iz cene plačila te nalepke, ki jo državljani plačujejo, država nima ničesar, torej, država ne dobi nobenega denarja od cene, ki jo plačajo državljani. Podjetja, ki izvajajo lepljenje teh nalepk za državljane ki to želijo, dobijo tisti del, ki ga državljani plačajo, mislim da je sedaj nekje 300 tolarjev. Ostali znesek pa je plačan proizvajalcu teh nalepk. Tako da finančne posledice iz samega naslova nalepk država, oziroma vlada ne bo imela nobenega izpada ali primanjkljaja v proračunu, medtem ko proizvajalec bo z eventualnim sprejemom teh sprememb zakona v državnem zboru seveda imel posledice, da pač bo imel izpad tega dohodka.”