Poslanska vprašanja (ponedeljek, 14. junij 2004)

Poslanska vprašanja predstavnikom vlade so postavili poslanci Slovenske demokratske stranke. Poslanska vprašanja predstavnikom vlade so postavili poslanci Slovenske demokratske stranke.FRANCE CUKJATI: “Gospodu ministru za zdravje bom zastavil vprašanje v zvezi z zapiranjem nekaterih ambulant po terenu. Namreč vemo, da je bila v Novih Jaršah zaprta pediatrična ambulanta brez opravičila. Šele pod pritiskom javnosti je bila ponovno odprta. Zdaj gre za ukinitev pediatričnega oddelka v Murski Soboti. Prav tako je bila zaprta posvetovalnica za otroke v Črni in Mežici. Ponovno se je prebudilo ljudstvo in zahtevalo, da se ne zapre. Naj samo povzamem citat, ki ga je izrekel nek gospod v Črni, in sicer takole pravi: “Grdo je od družbe, da dovoljuje, da so nam vzeli rentgenski aparat, kar se je zgodilo pred dvema letoma. Lani so ukinili ginekologa, letos posvetovalnico. Ne vemo kaj lahko še pričakujemo.” Tako pravi. In po Sloveniji so v mnogih krajih ljudje na nek način prestrašeni, zaskrbljeni, kajti ambulante se zapirajo, dostopnost se zmanjšuje. Sprašujem ministra, kako kot varuh mreže javne zdravstvene službe, kar mu seveda nalaga ne samo zakonodaja ampak nacionalni program zdravstvenega varstva, gleda na vse to. In kaj bo ukrenil, da se zagotovi dostopnost do zdravstvenih storitev?” MAG. ANDREJ VIZJAK: “Zastavil bom vprašanje ministru za delo. Ker pa vem, da ga ni tukaj, bom to ustno poslansko vprašanje zastavil na naslednji seji. Da se bo lažje pripravil, ga bom pa zastavil že zdaj. Poglejte, statistika sicer beleži, da registrirana brezposelnost v Sloveniji upada, vendar se v sedanjo evidenco registriranih brezposelnih ne sodijo tisti brezposelni, ki ne iščejo aktivno zaposlitve. To je sicer prav, vendar na podlagi tega še nismo te brezposelne zaposlili, temveč se seveda nahajajo kot brezposelni še vedno, vendar ne več v evidenci registriranih brezposelnih. Skratka, statistika prikazuje neko sliko, ki pa ne izkazuje realnega stanja na tem področju in to je ključni problem, tudi kot govorimo o mednarodno primerljivih primerjavah po ilometodologiji, po katerih, seveda, celo Slovenija sodi dokaj nizko. Po ilometodologiji sodi Slovenija med države, kjer je ena najnižjih stopenj brezposelnosti. Gre za tako imenovano anketno brezposelnost, po kateri se marsikdo, ki se ukvarja tudi z drugimi nelegalnimi oblikami zaposlitve, ali kakorkoli drugače ne sodi med brezposelne, kot tak tudi ne prepozna. In zato nam tudi ta metodologija ne kaže neke realne slike. Največji problem je, da registriranih brezposelnih, seveda so vključeni v razne aktivne zaposlitvene programe aktivne politike zaposlovanja. Tudi sicer so na nek način obravnavani. Kličejo jih na zavode za zaposlovanja, iščejo jim primerno, ustrezno zaposlitev, delajo se zaposlitveni programi in podobno. Vsi ostali, bodisi zaradi dolgotrajne brezposelnosti in apatije, ki so izbrisani iz teh evidenc, so seveda prejemniki določenih socialnih pomoči in nekih drugih transferov, ki jih prav tako, na nek način, ne stimulirajo k delu. Zato ministra za delo zelo jasno sprašujem: ali ima podatke, kakšna je ta statistika, to se pravi, statistika tistih, ki niso vključeni med registrirane brezposelne, so pa dejansko brez zaposlitve, čeprav to zaposlitev aktivno ne iščejo. Ne iščejo jo pa zaradi najrazličnejših, tudi osebnih, zdravstvenih razlogov, zaradi apatije in nenazadnje zaradi tega, ker so že neštetokrat iskali zaposlitev in jim to ni uspelo. Zanima me torej, koliko je dejansko teh brezposelnih, ki ne sodijo v uradne evidence, pa so prav tako brez zaposlitve in na nek način še bolj prepuščeni nemilosti vsakdanjika.” BRANKO KELEMINA: “Glede na to, da ste šele sedaj nastopili mandat, verjetno niste prej bili seznanjeni, ali pa odgovorni za nek objekt, ki se je zgradil v preteklosti. Ampak upam, da ste se v tem obdobju, v teh dveh mesecih, seznanili s to zadevo. In sicer gre za nadvoz nad železniško progo v Trebnjem. Če se ne motim, je tam samo en nadvoz čez železniško progo. In ta je bil približno pred tremi leti zgrajen na novo. Ko je bil objekt zgrajen, se nisem mogel načuditi temu posegu. Nisem se mogel načuditi, da so lahko zgradili takšen objekt, in sicer skoraj v enaki izvedbi, oziroma ne dovolj širok, da bi se lahko odvijal dvosmerni promet na tem propustu, oziroma na tem nadvozu ceste nad železniško progo. Jasno vam postavljam vprašanje: kdo je dejansko ta projekt sprojektiral? Kdo je opravil recenzijo tega projekta? In tudi, kdo je v imenu državnih organov, pa tudi odgovorne osebe, ki je odobril ta projekt, ga financiral in tudi poskrbel za njegovo izvedbo? Skratka, moja ocena je, da se je zgodila velika napaka in tudi velika gospodarska škoda, kajti razmetavati družbeni, davkoplačevalski denar za to, da se sicer zgradi nov nadvoz, nov objekt z normalno nosilnostjo, vendar ne za dvosmerni promet, ampak omejitev, dejansko zožitev ceste na tem delu in tako rekoč enosmerni promet na novo zgrajenem mostu, mislim, da je to velika napaka. Zato bi rad od vas izvedel, ali ste se dejansko pozanimali, zakaj se je to zgodilo, in ob tem zahtevam, da poveste imena tistih, ki so to napako zagrešili, da bo slovenska javnost, najprej parlament, nato tudi slovenska javnost natančno seznanjena, kdo projektira takšne objekte, kdo jih odobrava in kdo jih tudi plačuje in nadzira.” JOŽE TANKO: “Ne dolgo tega je državni zbor sprejel novelo zakona o vrtcih, v kateri je med drugim določeno, da morajo občine preverjati tudi premoženjsko stanje staršev. To je vse prej kot lahko in enostavno delo, še posebej, ker občinski uradniki za to niso niti pristojni niti usposobljeni, niti za izvajanje niti za ocenjevanje. Še večji problem pa nastopi takrat, kadar je treba izvesti določene preverbe v zemljiški knjigi ali pa narediti poizvedbo pri drugih javnih institucijah, ki ponavadi niti nočejo sodelovati niti posredovati iskanih podatkov. Prav tako je bilo že večkrat opozorjeno, da sistem oblikovanja cen vrtca in plačil storitev ni primeren. Dr. Mrkaič je v svoji analizi v Financah ta opozorila samo še finančno podkrepil. Iz diagramov v obliki žage je jasno razvidno, da je prispevek staršev glede na plačo predvsem v mejnih območjih plačilnih razredih izrazito neenakomeren. Tudi sam sem že na to temo postavil poslansko vprašanje, ker se nanaša predvsem na porast cen v vrtcih v letu 2002. V začetku aprila pa je občina Sodražica tudi poslala pobudo, tako na ministrstvo kot na obe skupnosti občin in s spremembo s predlogom spremembe za plačila staršev, občin in tudi, predlog je pa naslednji. Predlagajo enotno ceno vrtca za vse starše, ki bi pokrivala stroške hrane in del materialnih stroškov. Stroški dela se podobno kot pri osnovnih šolah prenesejo na državo in ostale stroške naj krije občina podobno kot v primeru osnovnih šol. Predlog je podprlo 60 občin, vendar po dveh oziroma skoraj treh mesecih odgovora ministrstva še ni. Obstoječi sistem pa ima vrsto pomanjkljivosti in dopušča številne zlorabe. Zanima me, zakaj se kljub trajnim opozorilom, da nekaj na področju plačevanja vrtcev ne funkcionira, ne zganete? Kako in kdaj se boste lotili reševanja tega velikega problema, ki moti vse po vrsti? Tako občine, starše, in vse ki so še udeleženi. In zakaj tudi ni nobenega odgovora na dobronamerne pobude in predloge, ki prihajajo s strani občin, konkretno v primeru Sodražice. Ali je to priznanje, da nekaj ne deluje, oziroma, da nekaj deluje, izredno problematično, res tako težko?” JOŽEF JEROVŠEK: “Moje vprašanje se nanaša na ravnanje predsednika vlade in vladnih služb ob incidentu, ki se je zgodil na proslavi 50 letnice tovarne Krka, 27. maja, na kateri je kot slavnostni govornik nastopil predsednik vlade, gospod Rop. Zanima me, zakaj se vlada s sporočilom za javnost ni takoj ogradila od neumestnega in neopravičljivega norčevanja iz bolezni in starosti ljudi, tokrat iz starosti in bolezni papeža. Ampak se je očitno skrivala, in se je to skrivalo pred javnostjo. Edino tako bi namreč lahko pred domačo in tujo javnostjo zavarovali in zaščitili ugled države in njenih visokih predstavnikov. Zakaj so prve reakcije in pojasnila prišla šele po pisanju tednika Žurnal, oziroma posledičnih javnih vprašanjih cerkvenih dostojanstvenikov. Potem se seveda sprašujem, kako vlade k potrebnim pojasnilom niso prisilili poročevalci s prireditve. Ali je šlo za poskuse cenzure, ali za samocenzuro? Oboje je slabo, oboje je zelo slabo. Kajti sprašujem se, ali se je to zgodilo zaradi pritiskov, ker je bil gostitelj kandidat LDS-a za evropskega poslanca. S strani dnevnih časnikov in elektronskih medijev namreč nihče ni obvestil javnosti o incidentu. Gre za pomembno vprašanje o neodvisnosti in profesionalnosti medijev. Sprašujem tudi, kako je bila državna komisija za proslave, oziroma državni protokol vključen v pripravo proslave? Koliko držijo informacije, da se je proslava iz državnih logov skušala zlorabiti za promocijo kandidatov Liberalne demokracije Slovenije za evropski parlament? Da je bilo gostitelju sugerirano, da vabi goste predvsem iz vladnih strank, kot smo videli na nekaterih posnetkih, se je to v glavnem zgodilo. Pri tem mi gre zgolj za to, da se kaj takšnega ne bi več, na način, kot se je zgodil v Lutkovnem gledališču, ko je takratna vladna garnitura dobesedno sugerirala javnosti, da je to nekaj pozitivnega, da je vsakršno norčevanje dovoljeno in možno, vlada pa ne stori nič, da bi se ti negativni pojavi prekinili.” RUDOLF PETAN: “Ministru za šolstvo, znanost in šport bi želel postaviti vprašanje sledeče vsebine. Gospod minister, kako komentirate dogodek na FDV, Fakulteti za družbene vede, ko je referentka na omenjeni fakulteti postavila pred vrata pripadnika slovenske vojske, ki sta želela urediti študijske zadeve, bila pa sta v uniformi slovenske vojske, torej v oblačilih, ki jima jih je predpisala slovenska država in zahtevala, da jih tudi nosita. In na tej fakulteti ta uniforma predstavlja oviro za urejanje zadev. Ker ne gre za kakršnokoli učno ustanovo, ampak za tisto, ki izobražuje na katedri za obramboslovje tudi ljudi, ki jih bo kar nekaj moralo po končanem študiju nositi uniformo. Glede na omenjeno in glede na to, da je na omenjeni fakulteti predavatelj tudi sam minister za obrambo, dobi človek nehote občutek, ni nujno, da je to res tako, ampak dobi se občutek, da gre za neke stare zamere, ali pa da so tam zaposleni ljudje, ki, ne vem, mogoče je malo prehud izraz, ne trdim, da je to tako, ampak človek si lahko tudi tako misli, da so to ljudje, ki sovražijo vse, kar diši po institucijah slovenske države, razen mogoče plače, ki jo dobijo. Gospod minister, ali menite, da je prav, da se uslužbenec ali uslužbenka obnaša kot država v državi in sramoti državne institucije in tolmači pravila po svoje, po birokratsko, na škodo države in pri tem uporabnikov ter sama določa, kdo je primerno oblečen ali ne? Nenazadnje je ta oseba tam zaradi uporabnikov, to je zaradi študentov, rednih ali izrednih, ali ob delu ali kakršnihkoli, in bi bilo prav, da bi se osebe, ki opravljajo takšno delo, tega tudi zavedale. Ali pa si mogoče nekateri tudi, v konkretnem primeru ta oseba, mogoče tudi jemlje pristojnosti, ki ji ne gredo in je mogoče prekoračila svoje pristojnosti.” FRANC PUKŠIČ: “.Razpis, ki sta ga dali dve ministrstvi, ministrstvo za kulturo in ministrstvo za zunanje zadeve v Uradnem listu na osnovi zakonodaje in pravilnikov je sledeči in sicer: Ciljni razpis za izbor osrednje revije za Slovence po svetu. S tega razpisa so razvidni tudi razpisni pogoji. Prvič. Splošni pogoji za sodelovanje na razpisu, kjer izrecno piše izpolnjevanje pogodbenih obveznosti do Republike Slovenije v preteklosti. Potem razpisni kriteriji. Prednostno bodo obravnavani projekti predlagateljev, ki so v preteklosti izkazali smisel za gospodarno opravljanje izdajalske dejavnosti. Pod izpolnjevanjem razpisnih pogojev pa piše. Posebna strokovna komisija, ki jo imenujeta predstojnika financerjev, bo izvedla odpiranje vlog in jih ocenila. Vloge, ki ne izpolnjujejo splošnih pogojev in tako dalje, bodo pač zavržene. In pod 6.2, uporaba kriterijev. Izbran bo tisti projekt predlagatelja, ki bo v postopku izbire najbolje ocenjen, oziroma ovrednoten, in bo dosegel najvišje število točk. Glede na namig, da temu ni bilo tako, pri izbiri izvajalca revije za Slovence v zamejstvu in po svetu, smo na seji komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, na 24. seji 29. aprila, ki ji je prisostvovala tudi direktorica urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, sem ji postavil vprašanje. Sprašujem, ali je bil predlog strokovne ocene drugačen, kot je bila potem odločitev ministrstva? Na osnovi razpisa, ki je bil v Uradnem listu objavljen, torej ciljni razpis za izbor osrednje revije, bi seveda lahko bil odgovor direktorice Jadranke Šturm Kocjan samo da. Njen odgovor je pa bil, “Da, bil je drugačen.” To pomeni, ministrstvo se je odločilo v nasprotju z razpisanimi pogoji. V nasprotju s tem, kar so sami razpisali. Ministra sprašujem, kaj bo naredil z direktorico Jadranko Šturm, ki krši razpisane pogoje in dela v nasprotju z zakonom?”