Poslanska vprašanja na 8. redni seji državnega zbora

Na 8. redni seji državnega zbora, ki je potekala od ponedeljka, 11. julija 2005 do petka, 15. julija 2005, so poslanska vprašanja postavili tudi poslanci SDS. Na 8. redni seji državnega zbora, ki je potekala od ponedeljka, 11. julija 2005 do petka, 15. julija 2005, so poslanska vprašanja postavili tudi poslanci SDS.ALENKA JERAJ: Hvala za besedo. Lep pozdrav ministrici in ministrom! Zakon o ohranjanju narave določa ukrepe za ohranjanje biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot, ki učinkovito prispevajo k ohranjanju narave. Ukrepi ohranjanja biotske raznovrstnosti so ukrepi, s katerimi se ureja varstvo prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst, vključno z njihovim genskim materialom in habitati ter ekosistemi in omogoča trajnostno rabo sestavin biotske raznovrstnosti ter zagotavljanje ohranjanje naravnega ravnovesja. Krajinski park je opredeljen kot območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko in krajinsko vrednost. Z aktom o zavarovanju se določijo podrobnejša pravila ravnanja na območju krajinskega parka. Urejanje zadev o ohranjanju biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot, je v pristojnosti države, razen zadev lokalnega pomena na področju varstva naravnih vrednot, ki so v pristojnosti lokalne skupnosti. Zadeve lokalnega pomena so programiranje in planiranje na področju varstva naravnih vrednot lokalnega pomena, sprejemanje ukrepov varstva naravnih vrednot lokalnega pomena, zagotavljanje lokalnih javnih služb, ohranjanje narave, popularizacija varstva naravnih vrednot lokalnega pomena. Ne glede na zgoraj navedeno pa mora država ukrepati, če je v nevarnosti obstoj naravne vrednote lokalnega pomena. Ljubljansko barje je eno najjužnejših visokih barij v Evropi, v Republiki Sloveniji pa edini primer nižinskega visokega barja. Glavna značilnost Ljubljanskega barja so bile poplave, ki so vplivale na naravno okolje in rabo zemljišč. Danes je to večinoma osušen in marsikje obdelan svet. V zadnjih letih se je nekdaj močviren svet Ljubljanskega barja močno preoblikoval, predvsem z nenadzorovano pozidavo. Na Ljubljanskem barju gnezdi več vrst ptic, za katere je opredeljeno posebno varstveno območje. Varstveni cilji, za katere je posebno varstveno območje opredeljeno, so povečanje obsega travišč, izboljšanje ekoloških značilnosti, povečanje obsega mejic, ohranjanje gozdnih osamelcev in ohranjanje obstoječega vodnega režima. Hkrati je potrebno vzpostaviti tudi posebne rastlinske vrste in habitatne tipe. Leta 1997 je bil podpisan sporazum o razglasitvi krajinskega parka Barje, ki meni 16 tisoč hektarjev. Krajinski park Barje zajema področje večjih občin: Ljubljane, Vrhnike, Borovnice, Brezovice in Iga. Ljubljansko barje je zajeto tudi v uredbi o posebnih varstvenih območjih, območje Natura 2000, ki je pričelo veljati 1.5.2004. Na podlagi navedenega, sprašujem ministr za okolje in prostor: Kdaj bo ustrezno zavarovano navedeno posebno varstveno območje, zato da bi ohranili ali dosegli ugodno stanje prosto živečih rastlin in živalskih vrst … z aktom o zavarovanju in kaj vse je še potrebno do takrat narediti v okviru pristojnosti države in v okviru pristojnosti lokalne skupnosti na območjih, ki zajemajo Ljubljansko barje? Hvala za odgovor. MILENKO ZIHERL: Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Gospa ministrica, gospodje ministri, člani vlade, kolegice in kolegi. Slovenski avtocestni križ več ali manj uspešno napreduje, vendar se kažejo problemi pri navezovalnih cestah nanj. V preteklosti, ko še ni bil zgrajen do te faze, so bili ti prehodi z avtoceste na navadno cesto celo življenjsko nevarni; spomnimo se prvih nekaj kilometrov po cestninski postaji Arja vas ali pa recimo odsek pri Vrbi, ki so terjali precej smrtnih žrtev v preteklosti. Sam sem si želel zastaviti vprašanje v zvezi z navezovalnimi cestami na avtocestnimi program, kajti še vedno obstajajo področja v Sloveniji, ki so slabše povezana oziroma težko dosegljiva in zato razvoj v ta področja prihaja prepočasi oziroma tja sploh ne pride. V mislih imam navezavo na avtocesto, ki poteka, Kranj-Ljubljana in sicer v smeri proti Škofji Loki po Poljanski dolini, potem na najboljši način v smeri Cerknega, Idrije in Tolmina. Ta področja so slabše dostopna, v zimskih mesecih lahko včasih traja vožnja tam od 6 do 8 ur, predvsem mislim za avtobuse oziroma za tovornjake, ki oskrbujejo podjetja. To bi bil lahko projekt večih ministrstev, saj se vzroki oziroma težave nanašajo tudi na ministrstvo za gospodarstvo, na ministrstvo za okolje in prostor in na ministrstvo za skladni in regionalni razvoj. S skupnim nastopom bi lahko uspešneje kandidirali za sredstva Evropske unije. Ta trasa oziroma predlagana relacija je v večih fazah izdelave, ponekod gre šele za idejne projekte, ponekod pa je že tako daleč, da je tik pred odkupom zemljišč oziroma sondiranjem terena. Za takšno cestno povezavo govori več razlogov. Prvi razlog je ekonomski. Na tej trasi ležijo kraji, ležijo industrijski centri, ki so se več ali manj uspešno izvili iz problematike in so v bistvu obsojeni na slabo cestno povezavo. Drugi razlog je demografski. Če ravoj ne bo dosegel the krajev, se bodo ljudje odseljevali. Pomemben je okoljski razlog, ki smo ga obravnavali tudi na odboru za okolje in prostor (poročilo imate priloženo vprašanju). Gre namreč za to, da se ta povezava navezuje na rudnik urana v zapiranju Žirovski vrh. In sicer: del sanacije je industrijska cona Todraž, ki brez cestne povezave ne more zaživeti, zatem pa pelje skozi staro mestno jedro Škofje Loke, ki je pod kulturno zaščito. Obstaja tudi regionalni razlog, kar pomeni, da regija potrebuje napredek. Zato sprašujem gospoda ministra, ali je predvidena ta trasa, oziroma, ali so že izdelani načrti, oziroma, kdaj lahko pričakujemo konkretne rezultate v tej smeri? Ker je vprašanje širšega pomena in je zato vezano tudi na velika sredstva, bi glede na to, da je morda najdlje ta odsek škofjeloška obvoznica, pa potem morda navezovalna cesta na Podraž, ki sta obe precej nujni, vprašal: ali obtaja že kak terminski načrt oziroma kdaj lahko pričakujemo nadaljnje korake? Drugače se pa strinjam in bi morda povabil gospoda ministra, da bi pripravili kako okroglo mizo v Škofji Loki, kamor bi povabili tudi predstavnike ipredstavnike Idrije, Cerkna in vse ostale zainteresirane, da bi znova spregovorili o tej temi. Hvala lepa. RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani ministri in ministrica, kolegica in kolegi! Ministru za okolje in prostorzastavljam vprašanje, ki se nanaša na odpravo posledic lanskega katastrofalnega neurja s točko, ki je najbolj prizadel Dravinjsko dolino, se pravi Slovenske Konjice z okolico, ni pa seveda to edino področje. Pri tem pa se je izkazalo, da pravna plat oziroma trenutno veljavna zakonodaja ni najbolj učinkovita pri sistemski odpravi posledic naravnih nesreč Med tem ko preventiva, se pravi gasilci, civilna zaščita, zdravstvo deluje brezhibno, hitro in pa učinkovito, se pa zaplete pri sistemski sanaciji posledic. Kot sem že omenil, to ni edini tak primer iz lanskega leta. Takšne naravne nesreče so se žal zgodile že tudi letos, saj smo bili priča strahovitemu neurju s točo. Zato sprašujem ministra ali se pripravlja neki sistemski zakon, ki bi rešil omenjene zaplete. Dejstvo je, da smo že sprejemali interventne zakone, na primer za Posočje, pa tudi za druge primere. To pa pomeni, da zakon, ki ga imamo in ki je verjetno nekaj rešil, ni tako vsestranski, da bi lahko zajel vse primere in ne bi potrebno vsako leo sprejemati nekih interventnih ukrepov. Več bom vprašal še v dodatnem vprašanju. RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. S tem odgovorom sem zadovoljen. Upam, da bo usklajevanje uspešno in da se bomo v zvezi s tem vprašanjem čim prej srečali tudi v parlamentu. Bi pa morda samo še pojasnil, zakaj sem to vprašanje zastavil. Namreč: v lanskem letu je država nakazala res tista najnujnejša interventna sredstva za objekte visoke gradnje, da smo lahko, na primer, pokrili šolo, otroški vrtec in podobno. To so bila res minimalna sredstva. Dejstvo pa je, da so morali ljudje zanje izpolniti cel kup nekih obrazcev. Potem pa se je nekako zataknilo in bilo je rečeno, da ni kriterijev, po katerih bi mogli oceniti, koliko komu pripada; ali so to akontacije, ali pomoči v celoti ali neki poračuni ali podobno. Bilo je več različic:, ali 800 tisoč tolarjev generalno za vsakega, 800 tisoč se ne plača nič, ostalo pa bi se morebiti plačalo. To pa ni pošteno do tistih, ki so imeli na primer milijon pa 200 tisoč škode, ker bi tisti bo dobili še razliko 400 tisoč. Tisti, ki je imel pa 8 milijonov škode, bo praktično dobil vse plačano. Takšen kriterij je torej verjetno slab, zato sem govoril več ali manj o sistemskem reševanju in nekih kriterijih, ki bi bili, če sploh lahko govorimo o poštenosti pri taki zadevi, verjetno bolj realni. Pričakujem torej, da se bomo s tem problemom srečali čim prej ter upam, da bo vlada še ta teden sprejela takšno odredbo, s katero bo lahko sprostila sredstva za odpravo to škodo tega neurja. Hvala lepa. MILENKO ZIHERL: Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. Še enkrat lep pozdrav ministrici in ministru ter najbolj vztrajnim kolegicam in kolegom. Prvotno je bilo vprašanje namenjeno ministru za finance, vendar sem po posvetu s strokovnimi sodelavci preusmeril to vprašanje na oba omenjena ministra, gre pa za naslednje: Slovenija je s 1. majem 2004 postala polnopravna članica EU ter s tem dobila dostop do sredstev strukturnega in kohezijskega sklada. Velik del teh sredstev je še vedno neizkoriščen. Lokalne skupnosti, to so občine, računajo nanje, kandidirajo na razpisih, vendar večkrat neuspešno, saj ne obvladajo procedure, imajo nedodelane projekte ter so neuspešne iz več drugih vzrokov. Ta sredstva so nujno potrebna za prenovo slovenske industrije, kjer bi razvili nove tehnološke procese, nove izdelke, nova znanja, izgradnjo infrastrukture, komunalo, varstvo okolja in še druge cilije. Želeli bi posnemati Finsko in Irsko, kjer sta obe državi ravno s pomočjo evropskih sredstev ter dobrih projektov, ki sta jih prelila v vse te cilje in naloge, naredili velik razvojni skok. Irska je ob pristopu dosegala 65% povprečnega DBP E15, to se pravi, starih evropskih držav in je do danes že poskočila na 105% oziroma je prva, ter še vedno kaže znake rasti. Zato sprašujem: Kakšne so možnosti oziroma program dostopa do preostalih sredstev, ki so na voljo Sloveniji? Kako povečati absorbcijsko sposobnost za črpanje sredstev? Kako poenostaviti postopke za kandidiranje na razpisih? Za katera področja so sredstva še na voljo? Ali bodo zainteresirani dobili dodatna navodila za kandidiranje na razpisih oziroma ali bodo razpisi kjer so sredstva še na voljo dopolnjeni oziroma ponovljeni? Hvala lepa.