Poslanska vprašanja na 4. redni seji Državnega zbora RS

Poslanska vprašanja so ministrom postavili: Miro Petek, Alenka Jeraj in Milenko Ziherl. Poslanska vprašanja so ministrom postavili: Miro Petek, Alenka Jeraj in Milenko Ziherl.MIRO PETEK: Spoštovani vsi prisotni, spoštovani gospod dr. Šturm, na katerega naslavljam to vprašanje! Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji je v 153. členu v noveli iz leta 1997 predvidel varovalko, da se med kupci premoženja podjetij v stečaju ne bi pojavile besede, ki bi lahko tako ali drugače pripomogle k temu, da se je neko podjetje znašlo v stečaju. Zato je tudi izrecno določeno, da kupci premoženja podjetij v stečaju ne morejo biti fizične osebe, ki so bile v zadnjih petih letih pred dnem začetka stečajnega postopka zaposlene pri stečajnem dolžniku ali so pri njem opravljale funkcijo poslovodnega delavca, člana uprave, člana nadzornega odbora in podobno. Za podjetje Tro Prevalje v stečaju pa je že od vsega začetka stečaja in prodaje podjetja ter tudi še dandanes prisotna dilema, ali ni šlo v tem primeru za prefinjen scenarij, kako podjetje pahniti v stečaj in ga nato poceni odkupiti. Med lastniki projekta Prevent Tro, ki je kupilo premoženje podjetja Tro v stečaju ste namreč tudi namreč bivši član nadzornega sveta in bivši direktor podjetja Tro. Prevent Tro zaradi vseh teh dejstev ne bi mogel biti med kupci premoženja družbe Tro d.d. v stečaju, toda na javni dražbi sta solastnika družbe Gorazd Fale in kot nekdanji član nadzornega sveta in tudi Jože Golob, kot bivši direktor podjetja Tro Prevalje predložila izjavi, da ne obstajajo okoliščine iz omenjenega 153. člena. Izjavi sta overila pri notarki, ki je še ta isti dan sestavila notarski zapis, češ, da oba prenašata poslovni delež brezplačno na druge osebe. Ta izjava in notarski zapis sta stečajnemu upravitelju podjetja Tro Milanu Kosu zadostovala, da je premoženje družbe Tro d.d. v stečaju prodal družbi Prevent Tro, čeprav v sodnem registru tudi po petih letih ni bilo mogoče razbrati, da je do teh lastniških sprememb in prenosa deleža v resnici tudi prišlo. Zakon o sodnem registru pa jasno govori, da je prijavo za vpis v register potrebno vložiti v 15 dneh, poudarjam v 15 dneh po izpolnitvi pogojev za vpis v sodni register, enako velja tudi za prijavo spremembe za vpis v register. Seveda ni težko ugotoviti zakaj so se temu izognili. Ministra sprašujem ali je seznanjen s tem primerom? Kakšni bodo ukrepi ministrstva v prihodnje, da ne bo več prihajalo do tovrstnih izigravanj zakonov in javnega posmeha pravni državi? Ali je bilo s strani ministrstva za ta primer opravljen kakšen službeni nadzor nad delom okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu in stečajnega upravitelja? Hvala. ALENKA JERAJ: Lep pozdrav ministrom! Kolegice in kolegi! Vprašanje bom zastavila ministru za kulturo, in sicer z varstvom kulturne dediščine. Zakon o varstvu kulturne dediščine opredeljuje nepremično in premično kulturno dediščino ter ureja njeno varstvo tako, da določa kakšne so pristojnosti države in lokalne skupnosti. V 5. členu tako zakon opredeljuje, da lahko kulturna dediščina, ki vsebuje elemente, s katerimi je dokazana kontinuiteta ali posamezna stopnja kulturnega in civilizacijskega razvoja, ali ki predstavlja vrhunski dosežek ustvarjalnosti oziroma ključno ali redko ohranjeno dokazilo določenega obdobja zgodovinske preteklosti. Zaradi svojega posebnega ali izjemnega pomena dobi status spomenika državnega pomena. Z odlokom o razglasitvi območja gradu Turjak za kulturni spomenik državnega pomena, ki je želel veljati 28.6.2002 sta bili za kulturni spomenik državnega pomena razglašeni naslednji enoti dediščine: območje gradu Turjak in sam grad Turjak. Obe enoti imata zaradi kulturnih, arheoloških, krajinskih, umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Na podlagi navedenega sta bili razglašeni za kulturni spomenik državnega pomena, z lastnostmi kulturne krajine, umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika. Na podlagi navedenega postavljam naslednja vprašanja: Na kakšen način se zagotavlja trajno hranitev spomenika državnega pomena? Kaj se je in se bo še naredilo za ohranitev spomenika državnega pomena Turjak? Koliko sredstev je bilo do sedaj namenjenih za ohranitev spomenika in predvidoma koliko in v kolikšnem času jih bo v bodoče? Prav tako prosim za odgovor na kakšen način se bo ravnalo in zagotavljalo omogočanje predstavitve gradu in njegovega območja ter zaščitenih elementov in dostopnosti javnosti v meri, ki ne bo ogrožala varovanja spomenika v smeri povečevanja pričevalnosti kulturnega spomenika Turjak in ostalih kulturnih spomenikov državnega pomena. Hvala za odgovor. MILENKO ZIHERL: V okviru lizbonske strategije ter v okvirih prenovljene lizbonske strategije imajo znanost, tehnološki napredek ter vseživljenjsko učenje pomembno mesto. Zagotavljali naj bi nove izdelke, nove tehnološke postopke, okolju prijazne in energetsko učinkovite procese ter s tem nova delovna mesta in večjo blaginjo. Stanje na področju inovativnosti, vseživljenjskega učenja in izobraževanja ne dosega pričakovanj lizbonske strategije. In v mislih imam zlasti slabe rezultate pri preverjanju znanja v matematiki in naravoslovju ter morda še kje, kjer se pač ni preverjalo. Potem predolgi časi študija na visokih šolah in fakultetah. Naslednja slabost je strukturna porazdelitev študentov v izrazito škodo naravoslovno-tehničnih ved, za katere zanimanje še vedno upada. Naslednja slabost je nepravilnosti na univerzah, kjer smo bili priča kupovanju diplom, potem so si predavatelji, recimo smo lahko brali v časopisju, da so 150 ur odpredavali v štirih urah, imeli so na leto 108 diplomantov in 8 magisterijev, kar je čez vse normative. V mojih časih sta dva doktorja kemijskih znanosti pokrivala en doktorat, en magisterij in tri diplome. Potem nepovezanost med raziskovalnimi programi na univerzah in inštitutih z gospodarstvom, nepripravljenost ljudi, zlasti starejših, na izobraževanje, prekvalifikacije. Kritično pa je predvsem trenutno v dejavnostih, ki so v krizi in kjer se proizvodnja zapira. V mislih imam čevljarstvo in tekstil, kjer bi v nekih zahodnih državah zanje pripravili prekvalifikacijski program in bi morda postali kovinarji ali pa kakšnega drugega profila. Tudi pri vzpostavitvi tako imenovane inovacijske družbe smo nekje na začetku, saj ni nobenih spodbud. Zato sprašujem oba ministra: ali so pripravljeni že kakšni ukrepi v smeri odpravljanja teh pomanjkljivosti in kdaj jih lahko pričakujemo? In kdaj lahko pričakujemo rezultate teh ukrepov, saj vemo, če začnemo danes, bodo prvi diplomanti čez štiri ali pet let? Hvala lepa.