Poslanska vprašanja in pobude na 3. redni seji DZ RS

V ponedeljek, 21. februarja 2005 so poslanska vprašanja postavili: Marijan Pojbič, Rudolf Petan, Srečko Hvauc, Zvonko Černač in mag. Tomaž Štebe. V ponedeljek, 21. februarja 2005 so poslanska vprašanja postavili: Marijan Pojbič, Rudolf Petan, Srečko Hvauc, Zvonko Černač in mag. Tomaž Štebe.MARIJAN POJBIČ: Prihajam iz severovzhodne Štajerske, kjer je brezposelnost med najvišjimi v Sloveniji. Gre za občine Kunguta, Pesnica, Šentilj, Sveta Ana, ki so močno vezane na paradnega konja v papirni industriji podjetja Paloma, ki ima 100-letno tradicijo in je v najboljših časih svojega delovanja dajalo kruh več kot 2200 zaposlenim. Danes podjetje Paloma zaposluje pol manj delavcev, to je približno 1200 delavcev. Podatki, ki so navedeni, so zaskrbljujoči. Moje vprašanje se zato nanaša predvsem na to, kako zaščiti preostala delovna mesta in s tem zagotaviti socialno varnost in nadaljnji razvoj tega okolja. Paloma je ena od redkih papirnic, ki deluje pod okriljem države preko kapitalske družbe in odškodninskega sklada, ki imata v lasti večinski lastniški delež. V preteklosti je slabo kadrovanje in prevelik vpliv politike družbo pripeljalo v zelo težko finančno in kadrovsko situacijo, ko se podjetje ni več sposobno kosati s konkurenco. Papirno-predelovalna industrija je intenzivna industrijska panoga, če jo gledamo kot proizvajalca oziroma kot izvoznika. Izdelki papirne industrije so izrazito potrošniško naravnani in količina porabe teh izdelkov nenehno narašča. Obstoj delovnih mest v podjetjih in njihov razvoj je danes v veliki meri odvisen od znanj in spretnosti vodstva. Pravočasno reagiranje na novosti ter možnost povezovanja s strateškimi partnerji lahko dolgoročno stabilizira družbo in obstoj delovnih mest, s tem pa omogoči nadaljnjo rast in razvoj. Paloma je danes v težavah in ne morem sprejeti dejstva, da je podjetje Paloma možno obdržati samo na račun odpuščanja delavcev. Za vse nas, ki živimo in se v tej regiji trudimo za boljšo prihodnost ter nadaljnji razvoj te štajerske regije, nesprejemljivo in nedopustno. Sprašujem ministra, ali ima vlada oziroma ministrstvo izdelan program za reševanje papirne industrije? Ali bo država kot posredni lastnik tudi neposredno ukrepala glede reševanja tega problema in dala prednost kadrom, ki bodo znali s papirno industrijo? Predvsem pa bi jo morali zavarovati pred propadom in tako omogočiti njen razvoj v povezavi s strateškim parterjem jo narediti konkurenčno. Ker minister mag. Andrej Vizjak zaradi bolezni ni prisoten in mi tukaj ne more odgovoriti, sem zadovoljen tudi s pisnim odgovorom. Hvala lepa. ————————————— RUDOLF PETAN: Pri mojem vprašanju gre za usodo večine zaposlenih v gospodarski družbi Peko Tržič. V medijih smo pred leti zasledili številne kritične pripombe nad delom takratne uprave, nadzornega sveta Peka in pa odvetnika te družbe ter SRD-a. Revizorska hiša, ki je v tistem času pregledala poslovanje te družbe je ugotovila številne nepravilnosti v poslovanju te družbe, kot sum na zlorabo položaja posameznikov uprave te družbe, nakazane so bile tudi številne nepravilnosti, ki so se vrtele v krogu sorodstvenih vezi uprave SRD-a ter številnih podjetij in tudi odvetniška pisarna, ki je zastopala to podjetje. Nepravilnosti v zvezi s spornimi odločitvami uprave družbe iz področja reklame in propagande in nepravilnosti pri projektu Sečovlje, BTC, Ljubljana ter še številne druge. V vseh nepravilnostih v podjetju sta bila seznanjena tudi takratni gospodarski minister ter takratni predsednik uprave SRD-a in predsednik vlade. Višek vsega tega pa se pokaže pri odpuščanju delavcev, ki ga je izkoristila družba TEK PRO s sedežem v Trbovljah, ki je v program aktivne politike zaposlovanja Zavoda Republike Slovenije zaposlovanje v mesecu decembru zaposlila 40 brezposelnih delavk, predvsem iz bivšega obrata Peko Trbovlje, ki pa je prejela milijon in pol za vsakega delavca ali delavko posebej, to se pravi za vseh 40 delavk, delavcev 60 milijonov SIT. V začetku leta 2004 je družba TEK PRO na podlagi predhodnega javnega razpisa zaposlila tudi tri delavce iz RTH rudnik Trbovlje-Hrastnik in za vsakega delavca prejela 5 milijonov in pol, to se pravi skupaj 16 milijonov in pol. Kljub prejetju subvencij pa družba TEK PRO sploh še ni začela poslovati, prejeta sredstva pa – po tem kar se bere in sliši v medijih – so nenamensko potrošena. Zato sprašujem ministra za notranje zadeve, ali je kriminalistična služba policije v gospodarski družbi Peko obravnavala sume kaznivih dejanj v omenjeni družbi in če je, katera izpostava policijske uprave je to opravila in pa ali je oglaševalska akcija za podjetje Peko v času, ko ga je vodil Tomaž Lovše sporna, namreč kljub temu da je Peko gospodarska družba je dobivala znatna finančna sredstva tudi s strani države, to se pravi, da imamo seveda popolnoma upravičeno zahtevo za vpogled? Hvala lepa za odgovor. DRAGUTIN MATE: V zvezi s konkretnima vprašanjema bi povedal, da je kriminalistična policija, točneje sektor od konca lanskega leta urad kriminalistične policije policijske uprave Kranj proučeval več sumov storitve kaznivih dejanj. Proučevali so zadevo od leta 2001 do leta 2004 in v zvezi s tem na okrožno državno tožilstvo v Kranju podali več poročil, v katerih sta bila zaradi utemeljenega suma storitev dveh kaznivih dejanj zlorabe položaja in pravic po 244. členu kazenskega zakona ovadeni dve fizični osebi, poleg tega je sektor kriminalistične policije policijske uprave Kranj, zaradi suma storitve kaznivih dejanj ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 240. členu kazenskega zakona ovadil okrožnemu državnemu tožilstvu v Kranju dve fizični osebi, od katerih je bila ena ovadena tudi zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja poneverbe po 245. členu kazenskega zakonika. Poleg fizičnih oseb je omenjeni sektor zaradi utemeljenega suma storjenega kaznivega dejanja zlorabe pravic in položaja po 244. členu okrožnemu državnemu tožilstvu v Kranju ovadilo tudi eno pravno osebo. Tako je kriminalistična policija na neki način obdelala vse te sume. Glede drugega vprašanja je kriminalistična policija na podlagi anonimnega pisma in zahtevka okrožnega državnega tožilstva v Kranju z dne 26. 7. 2002 preiskala nakazane sume storitve kaznivih dejanj pri reklamiranju izdelkov Peka ter o teh ugotovitvah 4. 10. 2002 pisno obvestila okrožno državno tožilstvo v Kranju. V navedenem poročilu je kriminalistična policija obvestila tožilstvo o izsledkih v zvezi s poslovanjem družbe Peko pri reklamiranju in propagandi s podjetjem Imelda 8000 d.o.o. Ljubljana. Kriminalisti so v zvezi s tem in s poslovanjem družbe Peko ter družbe Imelda 8000 pregledali obsežno dokumentacijo in na podlagi tega, se pravi s poslovno dokumentacijo sklenjene pogodbe anekse k pogodbam, naročilnic in računov, ki so bili izstavljeni in prišli do končnega zneska, da je posel, ki je trajal nekaj manj kot 2 leti, bil vreden preko 120 milijonov SIT. RUDOLF PETAN: Torej, če seštevamo ta sredstva, dejstvo je, da je za prestrukturiranje ta firma TechPro dobila okrog 80 milijonov SIT. Zanima me, če slučajno imate podatek – ne zahtevam tega podatka danes -, ali so bila vsaj približno koristno porabljena, ali so bila res nenamensko, tako kot se govori, po podatkih naj bi bila popolnoma nenamensko porabljena. Kar se pa tiče snemanja teh spotov: ko so se reklame za čevlje Peka snemale v Združenih državah in kolikor vem, bi naj bila zraven tudi hrvaška pevka – če bi bila slovenska, bi še razumel, vendar mislim, da bi lahko te spote na morju snemali tudi v Piranu ali Portorožu. Zato se mi zdi skrajno nerazumljivo, skrajno neracionalno in prav žaljivo do delavcev te firme, da se kaj takega tudi počne. Upam, da bo to našlo tudi ustrezen epilog, ker to je dejansko norčevanje iz delavcev v Sloveniji. Pa mogoče vprašanje, ali se je ugotovilo, da so bila ta sredstva res tako nenamensko potrošena, kot se je govorilo v medijih. Če tega odgovora nimate, lahko odgovorite tudi pisno kasneje. Hvala. DRAGUTIN MATE: Na ta dodatna vprašanja bom poskušal odgovoriti. Podatki, ki ste jih navajali, okrog 60 milijonov SIT, ki jih je podjetje TechPro prejelo za zaposlovanje presežka delavcev, so točni. Prav tako so prejeli za delavce, ki so jih prevzeli od RTH, rudnika Trbovlje-Hrastnik, nekaj delavcev, za vsakega v višini 5 milijonov 500 tisoč in s tem prejeli 16,5 milijona. Hkrati pa je to podjetje v decembru lanskega leta proglasilo višek 20 delavcev, ki so nekako ostali na cesti. Podatkov, kako resno je to podjetje začelo delovati, vam na žalost danes ne morem posredovati, bom pripravil pisni odgovor v zvezi s tem. Bojim pa se, da je to v fazi kriminalistične preiskave in da lahko potem pride do tega, da vam podatkov ne bom mogel posredovati. Glede snemanja spotov pa je točno, dogajali so se v tujini, dogajali so se ne v Ameriki, ampak na Sejšelih, in uporabljali so pač tisti kader, za katerega so oni takrat mislili, da je najbolj primeren. —————————————————- SREČKO HVAUC: Jaz bi postavil eno vprašanje, ki se nanaša na križanje železnic, nivojsko križanje železnic in cest. To vprašanje mislim, da je pomembno ne samo lokalno, ampak tudi širše, slej ko prej se vsakdo od nas znajde na tem nevarnem mestu. V Sloveniji imamo točno 1229 kilometrov železniških prog na katerih je nekaj čez 1000 nivojskih križanj, kar seveda pomeni, da imamo približno na vsak kilometer eno nivojsko križanje od katerih je samo 300 zavarovanih z zapornicami, ostali pa s cestno prometno signalizacijo. Vsako takšno križanje je v prvi vrsti nevarno mesto, je tudi ena velika ovira v prometu, kjer nastanejo zastoji, kjer se izgublja čas, živci in še kaj drugega. In če nenazadnje seveda omenim tudi to, da takšno mesto predstavlja tudi en velik strošek zaradi vzdrževanja. Poznamo probleme, ki jih imajo oziroma so jih imele lokalne skupnosti, ki so do 31.12. vzdrževale oziroma sofinancirale vzdrževanje teh nivojskih zavarovanj, ko mnoge od njih niso uspele zagotoviti dovolj velikih finančnih sredstev in imamo tudi odprtih mislim, da kar precej tožb, kjer država dejansko hoče od lokalnih skupnosti dobiti ta sredstva. Kot že omenjeno, ta problem je s 1.1.2005 rešen, ampak problemi seveda so še ti stari primeri od prejšnjih let. Kljub temu da smo v zadnjih letih deset in mogoče nekaj več letih imeli kar nekaj programov reševanja teh nivojskih križanj, se stanje ni bistveno spremenilo oziroma izboljšalo. Ker pa je minister za promet, takratni kandidat za ministra, na predstavitvi na odboru za promet reševanje te problematike pomenil kot eno od prioritet, bi seveda postavil vprašanje kakšno je trenutno stanje na tem področju in kaj je bilo storjenega oziroma katere aktivnosti potekajo, da se to stanje, ki mislim, da ni najboljše tudi čim prej spremeni? Hvala lepa. MAG. JANEZ BOŽIČ: Jaz bi začel s statistiko, ker mislim, da je potrebna zato, da slovenska javnost se sooči z dejstvi, ki vladajo na tem področju. Gre torej konkretno za 976 nivojskih križanj, nekatera so bila v tem času ukinjena glede na podatek, ki ga je dal gospod poslanec. V tem času, torej v 15-ih letih do vključno z letom 2004 je bilo na teh nivojskih križanjih 710 nesreč, to je izjemno velika številka, ki je lahko rečem alarmantna, od tega je bilo celo 135 smrtnih primerov. Torej, dejstvo je to, da mora Slovenija, torej država se mora izjemno hitro obrniti, če želimo to področje v najkrajšem času tudi ustrezno urediti. Trenutno potekajo aktivnosti na preko 60 nivojskih prehodih. Splošen problem, ki je večkrat bil povedan in znan je, da financiranje potrebnih aktivnosti za tako izvedbo novih zavarovanj kot za vzdrževanje obstoječih, praktično ni tako urejeno kot bi si želeli. Za financiranje vzdrževanja cestno-železniških križanj morajo prispevati tudi občine, v katerih se ta križanja nahajajo. Le-tega pa v večini primerov niso zagotovile, tako da je moral Holding Slovenske železnice sprožiti tudi tožbe. Holdingu Slovenske železnice smo v začetku meseca februarja predlagali, naj ne vlaga novih tožb iz tega naslova in naj na sodiščih v vseh primerih, ki še niso pravnomočno zaključeni, v dogovoru s toženimi strankami, predvsem občinami, uredi mirovanje postopkov do začetka veljavnosti spremenjenega 29. člena zakona o varnosti v železniškem prometu, ki na novo razmejuje dolžnosti financiranja vzdrževanja cestno-železniških križanj. Posledica teh dveh odločitev je, da bo treba zagotoviti pač več sredstev v te namene iz državnega proračuna. V finančnem načrtu javne agencije za železniški promet, ki ga je treba uskladiti še z ministrstvom za finance, je za leto 2005 predvidenih skupno cca 513 milijonov tolarjev, od tega je 314 milijonov iz proračuna in pa cca 199 milijonov iz lastne udeležbe. Glede na navedena sredstva pa je planirano, da bo javna agencija za železniški promet v letu 2005 v sklopu zavarovanj nivojskih križanj in projektov, ki so v teku, uredila 80 do 85 križanj. Prioritetno se pa rešujejo nivojska križanja, ki so sofinancirana s strani upravljavca cest ali lokalnih skupnosti. Moram še povedati državnemu zboru, da se pripravlja oziroma izdeluje projektna dokumentacija z naslovom Določitev kriterijev iz tipoloških modelov zavarovanj ter opreme cestno-železniških nivojskih križanj z določitvijo prioritetne modernizacije, ki bo zaključena v mesecu marcu tega leta, po njej pa se bo tudi pričelo zavarovanje najnujnejših križanj cest z železniškimi progami. Državnemu zboru moram podati tudi informacijo, da smo v preteklem tednu imeli pogovore z Evropsko investicijsko banko, ki je bila v predhodnem obdobju, torej v prejšnji vladi, pripravljena sofinancirati oziroma financirati ta nivojska križanja železnice, pa je vendar projekt zastal v neki fazi. In mi bomo v tem kontekstu nadaljevali z dobro voljo, ki jo ima ta kreditodajalec s strani Evropske unije, in upam, da bomo našli tudi ustrezno soglasje z ministrstvom za finance, torej v deležu financiranja s strani države in tudi sorazmernem deležu, ki ga zagotavlja Evropska investicijska banka. Imamo praktično na razpolago možnost, da v zelo kratkem času s spiskom konkretnih projektov, ki so po prioritetni listi, o kateri sem že govoril, lahko dejansko zelo hitro realiziramo te velike probleme, ki so na železniškem področju. Hvala lepa. ————————————————— ZVONKO ČERNAČ: Vlada v prejšnjem mandatu je v letu 2002 sprejela uredbo o koncesiji za rabo naravnih vrednot za postojnski jamski sistem in predjamski jamski sistem, s katero se urejajo koncesijska razmerja glede Postojnske jame. Če zanemarimo dejstvo, da niti določb uredbe lastne vlade na ministrstvu za okolje in prostor v preteklosti niso spoštovali, saj uredba v drugem odstavku 8. člena eksplicitno določa, da se koncesijska dajatev plačuje akontativno, in to ob koncu trimesečij, torej 31. marca, 30. junija, 30. septembra in 31.12., dejansko pa je bila plačana prvič šele 2. avgusta 2004 in preostanek v nadaljnjih poljubnih štirih obrokih, ne moremo mimo dejstva, da je ta uredba slaba in da z njenimi določbami ni zadovoljen nihče, niti država niti lokalna skupnost in tudi ne koncesionar. Način plačevanja koncesnine, omejenost pri uporabi dela teh sredstev za vlaganje v turistično infrastrukturo ter vključenost sredstev, do katerih je upravičena lokalna skupnost v tako imenovano, poenostavljeno, primerno porabo, onemogočajo razvoj turistične dejavnosti na območju ene pomembnejših slovenskih turističnih destinacij, kar Postojna s Postojnsko jamo, Predjamskim gradom in ostalimi znamenitostmi nedvomno je. Zanima me torej, ali bo izhajajoč iz zgornjih razlogov minister oziroma ministrstvo za okolje in prostor predlagalo spremembo te uredbe, in če bo odgovor pritrdilen, v kakšnem roku lahko to spremembo pričakujemo. Zanima me tudi, ali namerava ministrstvo za okolje in prostor spremembo predlagati na tak način, da bodo sredstva, ki jih iz naslova koncesnine predvideva lokalna skupnost, na enak način, kot to velja za nekatere druge koncesijske dajatve, na primer na področju igralništva, spadala med njene izvirne prihodke. Hvala lepa za odgovor. JANEZ PODOBNIK: Pripravil sem se na vaše poslansko vprašanje. Ker smo dobili vprašanje šele v petek popoldne, sem tekom današnjega dopoldneva lahko pridobil določeno dokumentacijo, žal ne vse, da bi lahko čim bolj celovito odgovoril na vaše vprašanje. Najprej samo kratek uvod, da je bil podpis koncesijske pogodbe za rabo naravnih vrednot postojnskega in predjamskega jamskega sistema prvi primer podelitve koncesije rabe podzemnih jam. In ker je poznano, da imajo podzemne jame zelo kompleksno in specifično naravno bogastvo, je imelo to koncesijsko razmerje še posebno težo in tudi pomen in ga ni bilo enostavno preliti v formo koncesijske pogodbe. Ta koncesija, kot je bilo že povedano, je podeljena na podlagi zakona o ohranjanju narave, v primerih, ko gre za lastnino države. Je pa tudi sklenjena skladno z uredbo o koncesiji za rabo naravnih vrednot postojnski jamski sistemi. Tudi določa pogoje in postopek. Javni razpis je bil leta 2003 in 29. maja je bila za koncesionarja izbrana družba Postojnska jama, Turizem, d.d. Podeljena je za dobo petih let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe, z možnostjo podaljšanja. Bil sem zelo pozoren do te vaše zelo jasne trditve v poslanskem vprašanju, da naj bi posamezni predstavniki MOP v odboru za spremljanje koncesije delovali nezakoniti, češ, da koncesija ni bila plačana v rokih, postavljenih z uredbo in zato smo si pridobili zapisnike, če imam pravilne podatke, je bilo do sedaj pet sej odbora za spremljanje koncesije. In na 3. oziroma 4. seji moram pohvaliti župana, ki je bil aktiven, je župan prvič predlagal, da se na podlagi veljavne pogodbe predvidi možnost plačevanja koncesijske dajatve štirikrat na leto ob koncu vsakega tromesečja. Bilo je rečeno, da ministrstvo oziroma minister na tem ne vztraja in predlaga, da se plačuje enkratno. Na naslednji seji je bilo to ponovno predlagano in nato tudi sprejeto, da se plačuje štirikratno. Jaz sem zahteval in sem dobil podatek, ki ste ga delno omenili za lansko leto. 1.9.2004 22 milijonov 500, 11.11. 15 milijonov, 18.12. 10 milijonov in pa predzadnji dan v letu 26 milijonov 30.000 tolarjev, toliko je bilo pač plačano za lansko leto. Odpirate pa še nekatera druga zelo pomembna vprašanja, še posebej glede tega kaj pomeni za občino Postojna, ki je upravičena do 50% koncesijske dajatve zaradi pravil izračunavanja tako imenovane primerne porabe. To pa je vprašanje, ki je bilo tudi na seji tega odbora s strani župana večkrat izpostavljeno. Gre za omejenost, ki pač nastaja zaradi tega pri namenu uporabe teh sredstev za vlaganja v politično infrastrukturo in razvoj turistične dejavnosti. Prav tako pa gre tudi za rešitev, ki je seveda na nek način, lahko bi rekli, tudi krivična oziroma je nesistemska in slovenske občine postavlja v različen položaj. Ker tukaj sedim skupaj z ministrskim kolegom dr. Žagarjem, ki je dobil pomembno pristojnost na tem področju, še posebej pri pripravi novega celovitega zakona o financiranju občin bo brez dvoma tudi to eno od vprašanj, ki jih bo pač ta zakon moral urediti. Imam tudi podatke, najverjetneje ste bili tudi seznanjeni, kako poteka razprava za leto 2005, na kašen način, kateri projekti, po kakšnih dogovorih. Ob sodelovanju stroke bi bila pač leta 2005 maksimalno korektno in vsebinsko rešena glede predvidenih investicij v Postojnsko jamo. Toliko mi je uspelo do tega trenutka pridobiti pri tem vprašanju. Upam, da sem vsaj delno odgovoril na vaša vprašanja. Vsekakor bomo pa celovito proučili izvajanje uredbe, še posebej v odnosu do veljavnega zakona o financiranju občin in če bomo ugotovili, da je potrebno spremeniti, bomo to tudi storili. Hvala lepa. ————————————————– MAG. TOMAŽ ŠTEBE: Za ministra za okolje in prostor, sem pripravil vprašanje, oziroma bolečino, ki nas tare, vse lastnike nepremičnin in tudi občine. Prejšnje vlade niso uredile problematike glede neustavnosti nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, namesto tega so občine z začasnim zakonom zavezale za uvajanje dodatnih davkov za nezazidana stavbna zemljišča, dele teh zemljišč in podobno. Sprašujem vas gospod minister, kdaj in kako boste uredili problematiko v zvezi z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč, odpravili neustavnost ureditve tega področja in to problematiko ustrezno uredili, predvidoma z zakonom o davku na nepremičnine po zgledu drugih evropskih držav. Podedovali ste, sicer slabo oziroma nedokončano delo načrtovano cel mandat prejšnjih vlad v prejšnjem mandatu državnega zbora. Zato vprašanje spremenite z dobrohotnostjo. Vem, da je ogromno problemov. Vem tudi in v občina smo pričakovali vsaj štiri leta, sedaj že četrto leto, da bo zakon o obdavčitvi nepremičnin sprejet. Kot sem že rekel sta prejšnji vladi namesto zakona sprejemale prehodne določbe o zakonu o nadomestitvi oziroma o zakonu o samih zemljiščih s katerim so silile oziroma tudi prisilile nekatere občine, da zdaj zbirajo vse podatke o nezazidanosti oziroma dela nezazidanosti stavbnih zemljišč in tudi o samih objektih, ker je velik problem zaradi tega, ker evidence niso samo v pristojnosti občin, ampak tudi države in so zelo neurejene. Problem ravno tega urejanja evidenc se prejšnja vlada oziroma ministrstvo ni lotilo, da bodo v vladi pripravili vse potrebno in da bo državni zbor sprejel zakon pa kljub trdnim napovedim ni bilo izvedeno. Enakost pred zakonom po 14. členu ustave je s tem nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč, kot je uveljavljeno že več let, kršeno, ker se objekti in sedaj še zemljišča točkujejo ne glede na njihovo dejansko vrednost oziroma uporabnost. Za staro hišo na primer plačujete enako kot za popolnoma novo hišo z enakimi količinskimi podatki. Hvala lepa za odgovor. JANEZ PODOBNIK: Jaz sprejemam vaše vprašanje dobrohotno. Področje urejanja nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč je zelo zapleteno, še posebej dobro ga poznajo ne samo lastniki tudi lastniki, še posebej dobro ga poznajo vsi tisti, ki se ukvarjajo s financiranjem občin, še posebej župani. V petih kratkih točkah vam bom poskušal odgovoriti na vaše vprašanje. Najprej ustavno sodišče je o ustavnosti instituta, tega instituta odločalo že večkrat in je v svojih odločbah ugotovilo, da sam institut nadomestila ni v nasprotju z ustavo. In v svojih obrazložitvah je tudi večkrat poudarilo, da pravna podlaga za obveznost plačevanja ni pravica uporabe stavbnega zemljišča o družbeni lastnini, temveč neposredna uporaba zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča. Drugič. Že vse od kar velja stari zakon, to je zakon o stavbnih zemljiščih, to pa je daljno leto 1984, je določeno, da se to nadomestilo plačuje od zazidanega in od nezazidanega stavbnega zemljišča. To pomeni, da kljub temu, da se je v zadnjem času nekaj manjših popravkov zakona naredilo, ampak da je osnovna obveznost določena že z osnovnim zakonom. Tretjič. V nasprotju z zakonom pa so tisti občinski odloki o nadomestilu uporabe stavbnega zemljišča, ki takšno obveznost nalagajo tudi za objekte javne gospodarske infrastrukture, saj se z njimi zagotavlja tako opremljenost zemljišč za gradnjo kot obratovanje že zgrajenih objektov. To pa je zelo velik problem, kajti nekatere občine so se zaradi te odločbe ustavnega sodišča, ki je ugotovilo to nezakonitost znašle tako rekoč pred finančnim zlomom. Četrtič. Ker preprosto ni bilo mogoče, tudi prejšnji vladi ni uspelo, da bi tako rekoč čez noč ukinila enega od zelo pomembnih virov, lahko rečemo tudi financiranja občin, to določa tudi zakon o financiranju občin, je nova vlada pričela z reformo dosedanjega davčnega sistema. Pričeli smo s pripravo ustreznih novih predpisov, tudi z novim zakonom o financiranju lokalnih skupnosti in z drugimi predpisi, s katerimi bomo določili, da z dnem njihove uveljavitve se preneha z odmerjanjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. In še petič. Kaj pa do takrat, kar sprašujete vi, gospod poslanec. Kaj je z vmesnim časom, dokler davčni sistem ne bo uveljavljen, nov davčni sistem? Vlada bo pripravila poenotenje sedanjega sistema tudi s področja odmerjanja nadomestil, in sicer tako, da bomo resor, ki ga sam vodim, skupaj s financami in službo vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko pripravili nujne zakonske novele, na podlagi katerih bi bilo mogoče zagotoviti sprotno nadzorstvo nad sprejemanjem občinskih odlokov o nadomestilu, in tudi izdati ustrezna navodila. Da ti odloki ne bi bili v nasprotju s predpisi. S takšnimi rešitvami se je zelo intenzivno pričelo že v mesecu decembru, takoj ko je bila oblikovana nova vlada. In tudi v skladu s programom dela vlade, smo pričeli, smo že pristopili k izboljšanju nepremičninskih evidenc, in razvoju metod množičnega vrednotenja nepremičnin na osnovi tržne vrednosti. To je ena od podlag, na podlagi katerih bomo lahko posodobili obstoječo, vendar medsebojno tudi neusklajeno davčno zakonodajo, in jo poskušali povezati v poenoteni sistem. Hvala lepa. ————————————————— RUDOLF PETAN: Sprašujem v zvezi s poslovno stanovanjsko zgradbo Trzin, Motnikova 1, na parcelni številki 12-44/73 KAO Trzin, tako imenovani Grad. Sprašujem sledeče spoštovane ministre, ki jih seveda lepo pozdravljam. Kako je mogoče, da zakonca Rijavec, lastnika zgradbe prodajata apartmaje, ki jih kljub preverjanju na zemljiški knjigi, konkretno 12.4.1997, kjer je bilo ugotovljeno, da je prosta prodaja, in notarsko overovljeni pogodbi ta in ta, ni možno vpisati v zemljiško knjigo zaradi ločitve obeh partnerjev. Posredovanje za nakup je opravila pooblaščena hiša Ilirika nepremičnine. Tudi uradna izjava notarke M.K. z dne 19.11.1998, to je skoraj dve leti kasneje, še vedno govori, da je prosto obremenjen, torej je možen vpis v zemljiško knjigo. To govori, da je izjava te notarke neresnična ali lažna, po domače. Pri tem pa ni mogoče dobiti podatkov od Občine Domžale, ali sta lastnika dobila od občine kakršnakoli občinska sredstva, zaprosila z dne 26.3.2004. Kljub nezmožnosti vpisa v zemljiško knjigo, kupci niso lastniki, pa davčna uprava Republike Slovenije, urad Ljubljana, izpostava Domžale, kupcem apartmajev redno zaračunava nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, imam vso potrebno dokumentacijo za to, enako ista ustanova zaračunava davek od premoženja. Tudi za to imam dokumentacijo. In vse ostalo, kar sem napisal. Kako je mogoče, da v okrajno sodišče v Domžalah razpiše licitacijo istih stanovanj, 5.1.2004, ki so jih kupci plačali preko pooblaščenih nepremičninskih agencij, pa jih ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo za prodajo? Ali bi tako, že drugič prodana stanovanja pa bilo možno vpisati v zemljiško knjigo? In, ali ne postopa sodišče enako kot brezvestna lastnika, in zavaja potencialne kupce? Postavljam vprašanje vsem trem ministrom, kako je to mogoče, če smo pravna država? Ali ne kaže primer na to, da so v nečedne posle vključene tudi institucije države? In pa nazadnje, zaradi česar tudi postavljam vprašanje, kje je rešitev za prevarane kupce, ki jih je pa nekaj deset. Bili so primeri, prinesli so mi dokumentacijo, in za vse, kar sem navedel, imam tudi ustrezne dokumente. Pa bi prosil za odgovor, kdorkoli se bo pač opogumil in mi skušal odgovoriti. Hvala lepa. JANEZ PODOBNIK: Nekaj podatkov, ki ste jih povedali, gospod poslanec Petan, je takih, da bi po mojem mnenju zadeva morala biti tudi aktualna oziroma posredovana na ustavno sodišče. Tu je bila kršena ustavna pravica nekaterih posameznikov, o katerih ste govorili. Glede resorja, ki ga vodim, pa bi samo to povedal, da je bilo gradbeno dovoljenje za gradnjo tega objekta izdano leta 1988, po podatku, ki ga imam, oziroma da so v pritličju objekta nedokončani poslovni prostori; da je sodnik za prekrške kršitelja že kaznoval. In ker sta investitorja kljub inšpekcijskim ukrepom začela objekt uporabljati, pa jim je inšpektor leta 2001 prepovedal uporabo objekta. Ker kljub takemu ukrepu investitorja nista prenehala uporabljati objekta, je inšpektor izdal sklep o dovolitvi prisilne izvršbe inšpekcijske odločbe z denarno kaznijo. Tu bi samo še povedal, da smo zaradi preprečitve takih in podobnih primerov, o katerih je govoril kolega Petan, v letu 2003 v državnem zboru sprejeli poseben zakon o nepremičninskem posredovanju, ki naj bi uredil problematiko posredovanja v prometu z nepremičninami. Bolj konkretno pa bosta odgovorila kolega ministra. DR. LOVRO ŠTURM: Sodišče je pri vodenju izvršilnega postopka vezano na zavarovanje interesov upnikov, ki so na podlagi sodb pridobili terjatve. Po navedbah sodišča le-to morebitnih kupcev ni zavajalo s prodajo na dražbi iz sledečih razlogov, ki jih sodišče navaja. Iz odredbe o prodaji je jasno razvidno, kaj je predmet prodaje. Zakon o izvršbi in zavarovanju nalaga sodišču, da pred pričetkom javne dražbe vpiše nepremičnine, ki so predmet prodaje. Ocenjena vrednost zadevne nepremičnine, torej celotne poslovne zgradbe, je 110 milijonov, kar pomeni, da bo potencialni kupec oseba, ki se ukvarja z nakupom nepremičnin in se torej zaveda, kaj pomeni nakup take nepremičnine. Poleg tega pa ima možnost vpogleda v spis, ki se ga resni kupci nepremičnin v praksi tudi poslužujejo. Vendar je treba povedati, da konkretnih podatkov o tej zadevi ministrstvo za pravosodje v tem trenutku ne more dobiti, ker so izvršilni spisi na ustavnem sodišču zaradi reševanja ustavne pritožbe tretjih oseb kot lastnikov stanovanj. DR. ANDREJ BAJUK: Moj odgovor bo stvari še malo bolj zakompliciral. Dejstvo je, da smo v tem konkretnem primeru preverili podatke, s katerim razpolaga generalni urad davčne uprave Republike Slovenije, da je dejansko nadomestilo bilo odmerjeno na podlagi 61. in 62. člena zakona o stavbnih zemljiščih in odloka Občine Domžale, in pa kasneje v letu 2003 pa tudi občine Trzin. Obveznost plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je opredeljena v zakonu o stavbnih zemljiščih, ki določa, da je zavezanec za plačilo nadomestila neposredni uporabnik zemljišča, oziroma stavbe, ali dela stavbe imetnik pravice razpolaganja, oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora imetnik stanovanjske pravice. Obveznost plačevanja nadomestila ni vezana na vpis v zemljiško knjigo. Tako je zakon. Na podlagi kupoprodajnih pogodb, ki so bile predložene izpostavi Domžale, je bil v skladu s 14., 15. členom zakona o davkih občanov, odmerjen tudi davek od premoženja na posest tal. Obdavčenje premoženja pa je urejeno v zakonu o davkih občanov, ki določa, da je zavezanec za davek od stavb in prostorov za počitek, oziroma rekreacijo, lastnik, oziroma uživalec. Obveznost plačevanja davka ni vezana na vpis v zemljiško knjigo tudi ne v tem primeru. Torej, iz navedenega izhaja, da ni mogoče povezovati problematike nakupa nepremičnin, ki so bile obremenjene, zaradi česar imajo lastniki teh stanovanj težave pri vpisu lastninske pravice v zemljiško knjigo, z obveznostmi plačila davkov ali drugih obveznih dajatev, ki bremenijo lastnika, oziroma uporabnika nepremičnin. Kje je rešitev? Deloma tudi v tej hiši. Neskladnost vseh teh zakonov je očitna. Hvala. RUDOLF PETAN: Torej, mislim da, ker želel sem namreč to vprašati, to pomeni, da je z zakonodajo nekaj narobe? Če je to možno, da neko stvar ne moreš vpisati v zemljiško knjigo, vse druge pravice in dolžnosti pa iz tega izhajajo. Bi še pa želel mogoče od doktorja Šturma mogoče pojasnilo tudi meni osebno. Prav gotovo pa bo zanimalo tudi vse te kvazi lastnike, zato ker niso pravi lastniki. Zakaj sodišče ni zavajalo? Če sodišče prodaja neke objekte, ki so bili overovljeni pri notarju, pogodbe podpisane, to se pravi so lastniki in od tega tudi plačujejo obveznosti. Po drugi strani jih ni možno vpisati v zemljiško knjigo, sedaj bi jih pa sodišče z lecitacijo še enkrat prodalo. Ali bo sedaj pa možno vpisati v zemljiško knjigo ali jih bo zopet, po domače povedano, okoli prineslo, pa bodo zopet ostali pred zemljiško knjigo. Obveznosti bodo imeli vse, praktično pa nobenih, ker tu je še kup drugih stvari v zvezi z inšpekcijskimi službami, ampak s temi vas nisem želel moriti, ker je zadeva že tako ali tako preveč komplicirana, ampak meni vseeno to ni jasno, še manj pa jasno tem ljudem, ki so se obrnili name in jih je kar veliko. Hvala. DR. LOVRO ŠTURM: Vsak kupec se mora sam prepričati, če ni na nepremičnini, ki jo kupuje morda hipoteka. Če je hipoteka je to seveda nekaj kar bi ga moralo odvrniti od nakupa nepremičnine. Je pa res, da bi notar bil tisti, ki bi moral tu opraviti svojo vlogo in najmanj kar je lahko obljubim, da bomo v tem primeru opravili pregled tega notarskega poslovanja. Vsekakor pa, kot sem rekel, konkretnih podatkov nimam, ker so izvršilni izpisi trenutno na ustavnem sodišču. Bomo pa tej zadevi posvetili še pozornost.