Poslanska skupina SDS želi z novelo Zakona o davku na nepremičnine razbremeniti gospodarstvo in kmetijstvo

Iz obdavčitve bi izvzeli nepremičnine, ki jih malo gospodarstvo in kmetijstvo uporabljata za ustvarjanje dodane vrednosti, ter omogočil pritožbo tudi na posplošeno tržno vrednost nepremičnine. Poslanca SDS mag. Andrej Vizjak in mag. Andrej Šircelj sta na današnji novinarski konferenci predstavila novelo Zakona o davku na nepremičnine, ki so je danes v parlamentarni postopek vložili poslanke in poslanci SDS. Mag. Vizjak je uvodoma pojasnil, da v teh dneh ljudje dobivajo obvestila GURS z informacijo o tem, koliko bo potrebno plačati davka za določeno nepremičnino. »Nekateri davčni zavezanci so šele zdaj seznanjeni z neželjenimi in neljubimi, ter tudi krivičnimi posledicami tega davka, ki bo znatno bolj obremenil davkoplačevalce kot do zdaj,« je poudaril mag. Vizjak.Povedal je, da so v vloženi noveli zakona zajeti trije pomemebni vsebinski sklopi. V prvem želijo poslanke in poslanci SDS da se poslovne, industrijske in ostale nepremičnine, ki služijo proizvodnji oz. ustvarjanju novih vrednosti, izvzamejo iz obdavčitve, če so v lasti samostojnih podjetnikov oz. gospodarskih družb, ki so po ZGD uvrščena med mikro, mala in srednje velika podjetja. »Vsem je jasno, da smo v času še vedno globoke gospodarske kize, kot ena izmed redkih držav evropske unije in evroobmočja, da tudi ni na vidiku nekih novih svetlih točk in da je več kot potrebno dati gospodarstvu kisik, nek zagon,« je povedal mag. Vizjak in dodal, da »nove dodatne davčne obremenitve gotovo ne vodijo k temu, zato predlagamo da se jih do nadaljnega izvzame iz te obdavčitve in s tem omogoči, da ponovno zadihajo, da rastejo in tudi odpirajo nova delovna mesta. Le tako lahko preidemo od besed k dejanjem. Besede so te, da si vsi želimo gospodarskega zagona in novih delovnih mest, vendar pa od vladne koalicije ne vidimo nobenih resnih ukrepov v tej smeri. Taka odprava obdavčitve je roka države podjetjem, ki prispeva k lažjemu poslovanju in nenazadnje tudi k nekaj več denarja, ki ga lahko podjetja investirajo v razvoj dejavnosti in nova delovna mesta.«V nadaljevanju je mag. Šircelj predstavil še dve spremembi, ki bi jih prinesla novela zakona. »Predlagamo, da se ne obdavčijo tista zemljišča, ki jih kmetje uporabljajo za svojo dejavnost,« je povedal mag. Šircelj in ob tem dodal, da je »kmetijstvo zelo pomembna gospodarska dejavnost, ki je pomembna dejavnost za celotno Slovenijo.« Povedal je tudi, da so obremenitve kmetov in tudi podjetij, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, v zadnjem času zelo velike. »Tako zelo velike, da ne morejo slediti konkurenčnosti drugih podjetij, ki se v drugih državah ukvarjajo s pridelavo hrane. Zato je izjemno pomembno, da se iz obdavčitve izvzamejo tista zemljišča, ki predstavljajo za kmetijstvo dodano vrednost. S tem bomo razbremenili kmetijstvo, dejansko pa bo država lahko dobila več davka prek dohodka, ki ga kmetje ustvarjajo. To seveda pomeni, da bo s tem dobila tudi večjo gospodarsko rast in večje prihodke ob večji konkurenčnosti,« je bil jasen mag. Šircelj.Tretja pomembna rešitev, ki jo predlagajo poslanke in poslanci SDS, je ta da se davčni zavezanci lahko pritožijo na odločbo, ki jo bodo dobili. Pritožba velja tudi na ocenjeno tržno vrednost nepremičnine. »Namreč to, da se davčni zavezanci ne morejo pritožiti na posplošeno tržno vrednost, dejansko predstavlja precedens v pravni državi. Vsi ljudje imamo pravico do pritožbe na ravnanje državnega organa, in DURS in GURS sta državna organa, to je ustavno zajamčena pravica, ki je s tem zakonom kršena. Kršena predvsem zaradi tega, ker se davčni zavezanci ne morejo pritožiti na davčno osnovo, to je posplošeno tržno vrednost, ki je temeljni del davčne odločbe in ki je temeljni del davka,« je pojasnil mag. Šircelj. Spomnil je na različne ocene vrednosti nepremičnin, ki so skrb vzbujajoče in nesorazmerne. Bile so predstavljene v medijih, ko je npr. neka vila ocenjena na manj kot 70.000 evrov, ko sta dva zelo podobna objekta v istem kraju ocenjena različno itd. In na te nepravilnosti morajo imeti davčni zavezanci možnost pritožbe. Mag. Šircelj je še opozoril na problem, ki se pojavlja v številnih primerih, in to so pravno formalno neurejene ceste, ki potekajo čez večinoma kmetijska zemljišča. »Tudi zato upamo v ugodno rešitev ustavnega sodišča, ki bo prihodnji teden odločalo o ustavnosti Zakona o davku na nepremičnine,« je zaključil mag. Šircelj.

Celoten predlog novele zakona se nahaja v priponki.