Za manjše vinogradnike pomeni prepoved točenja neustekleničenega vina v gostinskih lokalih višje stroške pri pripravi vina za trg za manjše količine, hkrati pa predstavlja nevarnost opuščanja vinogradništva s strani manjših pridelovalcev.
Poslanska skupina SDS je v parlamentarno proceduro vložila predlog novele zakona o vinu, katere temeljni cilj je dovoliti točenje neustekleničenega vina v gostinskih lokalih in ustrezno znižanje kazni za prekrške.
Po sedaj veljavnem zakonu o vinu se morajo namreč vsi, ki se ukvarjajo s predelavo grozdja in vina in obdelujejo vsaj 0,05 ha vinogradov, vpisati v register pridelovalcev grozdja in vina, ki ga vodijo upravne enote. Z namenom povečanja deleža prijave pridelka vina in omejevanja nelojalne konkurence registrirani pridelavi vina je zakon o vinarski inšpekciji poleg obstoječih pristojnosti določil tudi pristojnost nadzora nad prometom z vinom v gostinskih obratih, in sicer je omejil točenje neustekleničenega vina, poenostavil postopek kaznovanja ter zvišal kazni za prekrške. Z namenom učinkovitejšega nadzora je zakon dal pristojnost nadzora nad sporočanjem podatkov v register pridelovalcev grozdja in vina ter odrejanja ukrepov tem delu tudi upravnim enotam, s čimer se bo na tem področju obseg nadzora povečal.
Sedaj veljavni zakon med drugim prepoveduje točenje neustekleničenega vina v gostinskih lokalih. Skladno s Pravilnikom o označevanju in embalaži vina je ustekleničeno vino tisto, ki je v ustrezno zaprti embalaži, opremljeni z ustrezno oznako (etiketi s podatki o kakovosti, poreklu, pridelovalci, itd.). Sedaj veljavni zakon za različne prekrške, navedene v zakonu, opredeljuje kazni, ki se gibljejo med 75 evri, pa vse do 28.000 evrov.
V poslanski skupini SDS menimo, da prepoved točenja neustekleničenega vina v gostinskih lokalih za manjše, ljubiteljske vinogradnike predstavlja višje stroške pri pripravi vina za trg v manjših količinah. Prav tako pa se s tem, ko so manjši vinogradniki prisiljeni ustekleničiti vina, zviša tudi sama cena vina. Ob tem pa ni odveč opozoriti na morebitno opuščanje vinogradništva s strani manjših pridelovalcev, ki pa jih je v Sloveniji največ in ki med drugim vzdržujejo ter negujejo slovenske vinorodne okoliše.
V poslanski skupini SDS prav tako menimo, da so kazni v zakonu previsoke in nesorazmerne s prekrški, ki so navedeni v členih zakona. Tako visoke kazni nimajo odvračilnega namena, temveč zgolj prekomerno strašilnega, zato predlagamo ustrezna znižanja.
Celoten predlog novele zakona je dosegljiv v priponki.
