Poslanska skupina SDS z zakonom za zmanjšanje plačilne nediscipline

Plačilna nedisciplina je eden največjih problemov slovenskega gospodarstva. Poslanke in poslanci SDS so v parlamentarni postopek vložili predlog novele zakona o javnih financah. Poglavitna rešitev novele zakona je skrajšanje plačilnega roka za neposredne proračunske uporabnike na 15. dan, za posredne proračunske uporabnike pa na največ 15 dni.

Poslanke in poslanci SDS namreč ugotavljajo, da je problematika plačilne nediscipline, t.j. zamud pri plačilih in neplačevanje upnikom, v Sloveniji izrazito prisotna od leta 1996, ko je prišlo do združitve tedanje Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje (bivša SDK – Služba družbenega knjigovodstva RS) z Republiško upravo za javne prihodke, kar je dejansko pomenilo njeno ukinitev. V času svetovne gospodarske krize (ki se je pričela konec leta 2008 in je povsod razen v Sloveniji že končana), ki je povzročila med drugim tudi t.i. kreditni krč (omejen dostop do bančnih posojil), je plačilna nedisciplina postala eden največjih problemov slovenskega gospodarstva.

Zaradi nedostopnosti do bančnih posojil se namreč dogaja, da se številna podjetja financirajo tako, da svojih obveznosti preprosto ne poravnavajo oziroma jih poravnavajo z veliko zamudo. Ne glede na nedavno sanacijo državnih bank z milijardami evrov davkoplačevalskega denarja ni pričakovati, da bi se stanje na tem področju kmalu izboljšalo. Ta veriga neplačil oziroma velikih zamud pri plačevanju, ki se širi po gospodarstvu kot virus, v končni fazi povzroči, da marsikatero podjetje, ki je sicer zdravo in bi v normalnem poslovnem okolju uspešno poslovalo, zaradi likvidnostnih težav propade. Pred tem, pa so za svoje terjatve običajno prikrajšani dobavitelji, država in zaposleni. Ravno zaposleni v podjetjih z likvidnostnimi težavami so v najtežjem položaju, ker se te težave običajno odrazijo v zamujanju s plačami in ostalimi pravicami iz dela, ter zamujanju ali celo neplačevanju obveznih prispevkov iz dela.

Skrb za likvidnost in solventnost je sicer v prvi vrsti skrb podjetja samega, ki mora skrbeti za ustrezno načrtovanje denarnih tokov in preverjanja bonitet svojih kupcev. Vendar pa je delovanje plačilnega sistema, zagotavljanje likvidnosti v gospodarstvu, določanje normalnih plačilnih rokov in pogojev, zagotavljanje učinkovitih finančnih zavarovanj ter sodnih izterjav terjatev, tudi naloga države oziroma vlade. Eden od načinov zagotavljanja likvidnosti gospodarstvu so čim krajši plačilni roki države. Država je namreč predvsem preko javnih naročil velik investitor in s tem tudi velik plačnik. Pomembno je, da država svoje obveznosti poravnava v čim krajšem roku, ker s tem zagotavlja gospodarstvu likvidnost in normalno delovanje. Čim hitrejše poravnavanje obveznosti države ne bi smelo biti težava, saj država in javne institucije lahko oddajo javno naročilo samo, če so sredstva za nakup ali investicijo že predvidena v njihovem proračunu.

Predlagana novela zakona o javnih financah zasleduje cilj izboljšanja likvidnosti slovenskega gospodarstva. Predlog novele zasleduje tudi načelo učinkovitosti in gospodarnosti.

Celoten predlog novele zakona o javnih financah se nahaja v priponki.