Pokojnine so v tem času realno padle, kar potrjujejo tako poročila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot tudi podatki OECD. Stopnja revščine med starejšimi nad 65 let je v zadnjih letih močno narasla. Povprečna pokojnina znaša približno 700 evrov, medtem ko je prag tveganja revščine 981 evrov. To pomeni, da so pokojnine v povprečju za kar 280 evrov nižje od praga, danes pa že skoraj 60 odstotkov upokojencev prejema pokojnino pod pragom revščine.
Spomnili smo na koalicijsko zavezo, po kateri bi morala biti zagotovljena pokojnina za 40 let dela vsaj 10 odstotkov nad pragom revščine. Danes pa je kar 200 evrov nižja. Leta 2022 je bilo pod pragom revščine 16 odstotkov upokojencev, danes pa jih je kar 58 odstotkov.
Da bi položaj upokojencev vsaj deloma izboljšali, smo v Poslanski skupini SDS pripravili več amandmajev. Predlagali smo, da se pri izračunu pokojninske osnove izloči deset najslabših let namesto petih, da se božičnica izplača po progresivni lestvici (več za upokojence z najnižjimi pokojninami), ter da se pokojnine po prehodnem obdobju usklajujejo po formuli 50:50 – torej polovico z rastjo plač in polovico z inflacijo, saj bi vladni predlog 70:30 dolgoročno pomenil še večje zaostajanje pokojnin.
Pozdravili smo sprejetje našega predloga o izključitvi dedovanja pokojnin brez podlage v vplačanih prispevkih, kar je majhen, a pomemben korak k večji pravičnosti. Obžalujemo pa, da koalicija ni podprla našega amandmaja za odpravo privilegiranih pokojnin, čeprav so se volivci o tem jasno izrekli na referendumu.
V Poslanski skupini SDS poudarjamo, da mora pokojninski sistem temeljiti na vplačanih prispevkih, hkrati pa zagotavljati dostojne pokojnine vsem, ki so vse življenje delali. Slovenski upokojenci si zaslužijo več kot zgolj še eno nepregledno novelo ZPIZ-a – potrebujejo resnično reformo, ki bo zagotovila pravičnost, preglednost in dostojno življenje.