Prepričani smo, da slovensko kmetijstvo potrebuje resen premislek in konkretne ukrepe, saj so mnoge družinske in male kmetije na robu preživetja. Gre za ljudi, ki s svojim delom ne zagotavljajo le kakovostne slovenske hrane, temveč tudi obdelano in poseljeno podeželje, ohranjajo slovensko krajino ter prispevajo k trajnostnemu razvoju in turizmu.
Slovenija ima zaradi svoje naravne danosti posebne izzive – več kot 75 % kmetijskih zemljišč se nahaja na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje, 38 % ozemlja pa je v območju Natura 2000. Takšne razmere zahtevajo ciljane ukrepe, ki bodo prilagojeni realnosti slovenskih kmetij.
Zato predlagamo, da država okrepi podporo malim in družinskim kmetijam, med drugim z naslednjimi ukrepi:
-
revizijo strateškega načrta skupne kmetijske politike in pripravo novih spodbud za mlade prevzemnike kmetij,
-
uvedbo socialno-varstvenih prejemkov za prenosnike kmetij, ki so bili vsaj pet let zavarovani iz kmetijske dejavnosti,
-
zmanjšanje administrativnih bremen ter uvedbo satelitskega spremljanja kmetijskih zemljišč,
-
uvrstitev kmetijskih poklicev med deficitarne,
-
spremembo davčne in kmetijske zakonodaje, ki bi uvedla pavšalno obdavčitev dopolnilnih dejavnosti,
-
spremembo pravil o oddaji in prodaji kmetijskih zemljišč, da se prednostno omogoči dostop mladim in lokalnim kmetom,
-
povečanje investicij v infrastrukturo (namakalni sistemi, zaščita proti toči, rastlinjaki, skladišča),
-
ter povečanje sredstev za območja z omejenimi dejavniki (OMD).
Verjamem, da mora biti cilj slovenske kmetijske politike jasen – prehranska varnost in samooskrba s slovensko hrano.
Družinske in male kmetije so ključni nosilci te naloge, zato morajo imeti trdno mesto v strateških dokumentih države.
Zato smo vložili zahtevo za nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da o teh vprašanjih opravimo temeljito razpravo in sprejmemo potrebne sklepe.
V priponki se nahaja zahteva za sklic nujne seje.