Poslanska skupina SDS na obisku v predvideni Primorski pokrajini
ponedeljek, 3. 3. 2008Poslanci so se sestali v Lipici in se srečali s predsedniki občinskih odborov SDS iz te regije. Na današnji tiskovni konferenci, ob začetku obiska PS SDS na Primorskem, je vodja PS SDS Jože Tanko izpostavil, da so dosedanji obiski poslanske skupine pokazali, da si ljudje želijo sprememb, da želijo večji vpliv pri odločanju in, da želijo, da se več pristojnosti prenese na nižjo bolj ljudem dostopno raven. “Državljani si želijo pomembneje sodelovati pri razvojnih projektih”. Kot pravi je to zaznati pri upravnih kadrih, še bolj izrazito pa pri gospodarstvenikih, ki se v perifernih območjih čutijo bolj zapostavljene. “To, da so vsi deli države, kljub velikemu napredku in rasti BDP, podvojili zaostanek za Ljubljano in osrednjo Slovenijo, jih vznemirja”. Rekel je, da ob srečanjih, ki jih na obisku poslanske skupine opravijo, gospodarstveniki povedo, da dosedanje oblike spodbud, kot so sofinanciranja občin, davčne olajšave, zakon o skladnem regionalnem razvoju, niso bile dovolj učinkovite.”Ta vlada in ta koalicija sta se odločili, da naredita temeljni preobrat, in sicer, da omogočita prenos nalog in pristojnosti ter razvojnih sredstev v višini 15% državnega proračuna na pokrajine, ki bodo same določale prioritete”. S tem bi se, kot pravi Tanko, v oblikovanje pokrajinskih programov vključilo več ljudi in razvoj bi dobil novo dinamiko. Opozoril je, da se zelo poznajo učinki sprememb zakona o financiranju občin, ki je občinam na Primorskem prinesel 5. milijonov €. “V SDS podpiramo nadaljevanje sprejemanja pokrajinske zakonodaje, podpiramo tudi zbiranje podpisov podpore za pokrajine, ki poteka, kajti zavedamo se, da je to edini način, s katerim omogočimo vsem delom enakopravnejše možnosti za razvoj”. Na koncu je omenil, da pokrajine niso edini projekt te koalicije.
“Pred dnevi je bil sprejet vladni predlog zakona o vrtcih, ki prinaša bistvene izboljšave ne področju predšolske vzgoje”. Kot pravi je v postopku sprejemanje tudi zakon o dijaški prehrani, ki so ga v zakonodajni postopek vložili koalicijski poslanci. “Ta vlada je prva, ki je pomembno izboljšala pogoje delavskemu razredu, najprej z davčno reformo, s povišanimi otroškimi dodatki in višjimi štipendijami”. Brez glasu proti pa je bil sprejet vladni predlog zakona o soudeležbi delavcev pri dobičku, je zaključil Tanko. V nadaljevanju so obisk nadaljevali v okviru štirih skupin. Skupina poslancev v kateri so bili vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, Mitja Ljubeljšek, Alenka Jeraj, Jožef Jerovšek, Bojan Starman, Danijel Krivec in Robert Hrovat so bili v Kopru. Najprej so se ustavili pri sprejemu rektorja Univerze na Primorskem dr. Radu Bohincu. Rekel je, da so prizadevanja, da Primorska dobi univerzo, stara skoraj stoletje.Univerzo na Primorskem je z odlokom ustanovil Državni zbor RS 29. januarja 2003.V Univerzo na Primorskem je vključenih osem članic, in sicer tri fakultete, dve visoki šoli, dva raziskovalna zavoda in študentski domovi. Univerza je mrežno strukturirana – sedeži članic so v Kopru, Izoli in Portorožu. Je ena izmed 3 javnih univerz, je najmanjša, najmlajša in ima čez 7000 študentov ter 6. pedagoških članic.
Rektor univerze je predstavil težave in izzive s katerimi se sooča univerza, vendar poudaril je, da kljub vsemu ustanavljajo štipendijski sklad za najboljše študente. Sledilo je srečanje s predsednikom uprave Intereurope Koper mag. Andrejem Lovšinom. Predstavil je zgodovino in razvoj podjetja, in sicer Intereuropa je nastala kot družba z omejeno odgovornostjo leta 1947 v takratni “coni B” Svobodnega tržaškega ozemlja. Na začetku je imela vsega tri zaposlene. Leta 1995 se je Družba privatizirala. Intereuropine delnice kotirajo na Ljubljanski borzi od leta 1998. Sedaj imajo lastne družbe v 11 državah, več kot 2700 zaposlenih in 600 kamionov ter dostavnih vozil.Zastavljen cilj podjetja je postati vodilni ponudnik logističnih storitev na Balkanu, izgradnja novih logističnih centrov in postati najuspešnejše logistično podjetje v Srednji in JV Evropi. Na zadnje so obiskali Osnovno šolo Bonifika, kjer so se srečali z ravnateljem Antonom Balohom. Ta sodoben objekt, ki se razprostira na 28 tisoč kvadratnih metrov velikem zemljišču, ima kar 27 oddelkov s 7.800 kvadratnimi metri uporabnih površin in športno dvorano. Vpisanih je 725 učencev in imajo 130 zaposlenih. To je ena večjih šol na primorskem in vendar se zaradi svoje lege in odlične tehnološke opremljenosti srečujejo z prevelikim številom prijav za vpis. Odlično imajo urejeno šolsko knjižnico, prehrano, svetovalno službo, prav tako so uvedli veliko kreativnih vsebin, med njimi je tudi triletni izbirni tehnični predmet računalništvo.
Zvone Černač, Dimitrij Kovačič, Rudolf Petan, Milenko Ziherl, Andrej Bručan in mag. Branko Grims so z obiskom pričeli v občini Piran, kjer so si skupaj z ravnateljem šole Marijanom Tončičem in dekanjo Fakultete za pomorstvo in promet dr. Elen Twrdy na Srednji Pomorski šoli Portorož ogledali simulator. Z županom Občine Piran Tomažem Gantarjem in direktorji hotelskih podjetij so se poslanci srečali na delovnem kosilu. Sledil je obisk Sečoveljskih solin, pogovor z direktorjem Alojzom Jurjecem in vodjem krajinskega parka mag. Andrejem Sovincem. Poslanci so obiskali še Splošno plovbo Piran. V nadaljevanju so obiskali še izolsko občino, kjer so si najprej ogledali Splošno bolnica Izola, nato pa se odpravili v Srednjo gostinsko in turistično šolo, kjer jih je sprejela ravnateljica Mara Kobal. Kasneje je sledilo še srečanje s člani OO SDS Izola. Prav tako pa je poslance sprejel tudi župan Občine Izola dr. Tomislav Klokočovnik.
Rudi Veršnik, Franc Sušnik, mag. Tomaž Štebe, Bojan Rugelj, Branko Marinič in Bojan Homan so se ob delovnem kosilu z županom občine Ilirska Bistrica, g. Šenkincem ter člani vodstev OO SDS Ilirska Bistrica in OO SDS Hrpelje-Kozina seznanili z glavnimi problemi tega območje: problem cestnih povezav – avtocesta, problem gospodarskih in cestnih povezav s Hrvaško, izseljevanje prebivalstva, problem Nature 2000 in prevelike poraščenosti zemlje. Obisk pričeli v občini Ilirska Bistrica in sicer z ogledom mejnega prehoda Jelšane, tam so jim predstavniki VURS, carine in policije seznanili z delovanjem obmejnega prehoda, predvsem glede Schengenske meje ter uvoza in izvoza živil, živali ter prepovedanih drog. V domu so se srečali s starejšimi občani. Direktorica Marija Šlenc Zver jih je seznanila z delovanjem in strukturo doma, izrazili podporo predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi, ki se pripravlja ter opozorili na problem pomanjkanje kadra. V nadaljevanju sestali s člani OO SDS Ilirska Bistrica in gospodarstveniki. Pot so nadaljevali v občino Hrpelje-Kozina, kjer so si skupaj z direktorjem Davorjem Jakulinom ogledali podjetje Atech Elektronika d.o.o. Predstavil je podjetje, ki zaposljuje 90 ljudi, podjetje pa je izvozno naravnano, posebno skrb pa posvečajo razvoju na področju elektronskih naprav. Pohvalili so napredek glede davčnih olajšav in skrbi države za male podjetnike.
Eva Irgl, Ivan Grill, Srečko Hvauc, Stane Pajk, Miro Petek in Bogomir Zamernik so obiskali občine Sežana, Komen in Divača. V dopoldanskih urah jih je sprejel župan Občine Sežana. Župan Davorin Terčon je predstavil Občino Sežana, ki je osrednja občina na Krasu predstavil projetke, ki se izvajajo v občini: pri čemer je izpostavil prenovo in izgradnjo parkirnega prostora pri Zdravstvenem domu Sežana, nadalje je na kratko poudaril kaj so storili v novem mandatu občinskega sveta – 2006 – 2010, poudaril je, da želijo izkoristiti kraške vasi za turistično ponudbo. V Zdravstvenem domu so se srečali z direktorico Ljubislavo Škibin in zaposlenimi. Direktorica ga. Ljubislava Škibin je na kratko predstavila Zdravstveni dom Sežana in pri tem izpostavila ureditev urgence oziroma izvajanja nujne medicinske pomoči, ki so jo v zadnjem letu okrepili, predstavila je problematiko s katero se srečujejo in so jo omenili tudi Ministrstvu za zdravje in sicer gre za finančno pokritje investicije okrepitve urgentnega bloka. Uroš Zlamič, župan Občine Komen je sprejel poslance. Predstavil je občino Komen, ki je najmanjša občina na Krasu; pri predstavitvi je poudaril, da se je ustanovitev samostojne občine izkazala za pozitivno za sam razvoj Komna. Omenil je investicije v občini Komen in izpostavil njihovo pobudo za črpanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov, na podlagi česar je v občini tudi del Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki tudi deluje na podorčju. Sledilo je delovno kosilo s člani OO SDS Sežana, Komen in Divača in ogled kulturnih znamenitosti Štanjela. V Divači so si poslanci ogledali tovarno Cimos, katerega zgodovina sega v leto 1959 in je šesto največje med slovenskimi izvozniki. Podjetje izvaja 3 programe: avtomobilski, kjer je realizacija največja; energetika in industrijski progarm in program kmetijske mehanizacije. Srečali so se tudi s tamkajšnjim županom Matijo Potokarjem, ki je predstavil Občino Divača in njeno delovanje.
Celotna Poslanska skupina SDS se je ob zaključku obiska najprej srečala z gospodarstveniki iz te regije, nato pa še s člani MO in OO SDS Koper, Izola, Piran, Sežana, Divača, Komen, Hrpelje-Kozina in Ilirska Bistrica. Gospodarstveniki Primorkse regije in Poslanska skupina SDS so se pomerila tudi v nogometni tekmi na koprski Bonifiki.
