Poslanska pobuda mag. Karmen Furman v zvezi s Predlogom skupne kmetijske politike za obdobje 2023 – 2027

Celotno pobudo, ki jo je poslanka mag. Karmen Furman naslovila na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani,

po zaključeni javni razpravi o Predlogu skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje 2023 – 2027 žal še vedno obstaja veliko opozoril, predvsem pa odprtih vprašanj in predlogov za njeno izboljšanje, ki se tekom dosedanjega postopka obravnave tega dokumenta niso uspela rešiti. Name so se obrnili številni kmetje, ki bodo po konkretnih izračunih glede na trenutno vsebino SKP za obdobje 2023 – 2027, izgubili tudi več kot polovico svojega dosedanjega prejemka. Skrb vzbujajoče je dejstvo, da z uvedbo novega sistema plačil na omejenih dejavnikih pridelave (OMD območjih) ogromno izgubljajo zlasti gorsko-hribovske kmetije. Konkretni izračuni, ki vam jih posredujemo tudi v prilogi pobude, namreč kažejo, da ogromno izgubljajo kmetije na Pohorju, kjer je bilo v izračun vključenih 159 kmetij, od katerih jih po novem sistemu izgublja plačilo kar 133 oziroma 84%. Podobno so pokazali tudi izračuni na slovenjegraškem območju (Pohorje in Uršlje gore), kjer po novem sistemu izgublja plačilo 65% kmetij, enako tudi na mariborskem oziroma ruškem Pohorju. V povprečju bodo te kmetije po predvidenem novem sistemu prejele kar 32% manj plačila na OMD.

Menim, da takšna nova skupna kmetijska politika zagotovo ne bo omogočila doseganje zastavljenih ciljev, kot so večja pridelava hrane in s tem zagotovljeno povečanje samooskrbe z lokalno pridelano hrano. Takšni ukrepi zagotovo ne gredo niti v smeri krepitve družinskih kmetij in spodbujanje mladih, da na kmetijah ostanejo ter s tem ohranjajo obdelano in poseljeno podeželje. Ker gre v danem primeru navsezadnje za dokument, ki bo pomembno vplival na to, kako se bo v prihodnjih letih razvijalo kmetijstvo in slovensko podeželje, vas spoštovani minister prosim, da v nadaljnjem postopku sprejemanja SPK za obdobje 2023 – 2027 proučite in upoštevate naslednje predloge:

1. Ponovna proučitev in sprememba sistema plačil na OMD območju, saj predlagan sistem glede na konkretne izračune ne podpira težje pridelovalnih območij. V dokumentu se ukinja fiksni znesek za kmetije v gorsko višinskem območju, predvideno pa je plačilo na OMD od 20 – 900 EUR po hektarju površine, pri čemer ima odločilen vpliv pri točkovanju kriterij sestava tal oziroma kakovost zemljišča. Zgolj v manjši meri se upošteva kriterij nadmorska višina zemljišča, medtem ko kriterij oddaljenost zemljišča od urbanih središč v predlaganem sistemu točkovanja sploh ni več upoštevan. Ker naj bi bila po bonitetnih ocenah zemlja na Pohorju precej boljša kot na ravnini, pri čemer na tem mestu ne gre spregledati dejstva, da so takšne bonitetne ocene zemljišč na Pohorju predvsem ostanek preteklosti, bodo dobile po novem sistemu kmetije na bolj ravninskem območju z nizko nadmorsko višino preko 400 točk, na Pohorju, na nadmorski višini nad 900 m in težje dostopnem območju pa zgolj nekaj čez 100 točk.

2. Glede na strukturo slovenskih kmetij se predlaga višje plačilo za trajnost, iz sheme za okolje in podnebje (SOPO) pa se izbere nižji odstotek plačil. Kmetije na pretežno travnatem svetu imajo zelo malo njivskih površin, ki pa jih kmetje ne morejo uporabiti v druge ekološke namene, saj potrebujejo krmo za živali. Posledično bodo plačila iz sheme SOPO lahko v glavnem koristila le velika kmetijska podjetja na ravnini in kmetje z veliko njivskih površin. Po predlaganem sistemu tako izgubljajo prav kmetije na travnatem svetu, kjer ni ustreznih ukrepov SOPO, a jih je v Sloveniji največ. Te kmetije so imele v sedanjem sistemu zgodovinska plačila, ki se ukinjajo.

3. Predlaga se ohranitev obstoječega prostovoljnega režima na občutljivih območjih. S sprejemom predlaganega obveznega režima na občutljivih območjih, bo kmetom onemogočena košnja in s tem izguba krme za njihovo živino. Košnja bi bila za območja HAB prepovedana do 30. junija, za območja metulja pa od 15. junija do 30. septembra. Slednje lahko ima za kmetije, ki imajo celotno zemljišče na območju z uvedbo takšnega režima, usodne posledice in lahko pomeni tudi konec njihovega kmetovanja.

4. Predlaga se povišanje sredstev za preureditev hlevov iz vezane reje v prosto rejo. Glede na dejstvo, da je večina držav članic Evropske unije že najavila prepoved vezane reje in so za ta namen namenile namenska sredstva, je prav, da se tudi v Sloveniji nameni temu ukrepu pomemben del investicijskih sredstev, da ne bomo nepripravljeni na tem področju. Sedanja predvidena denarna sredstva v investicije v dobrobit živali so preskromna, da bi lahko napravili pomemben korak v tej smeri.