Poslanke in poslanci SDS pozivajo predsednika Pahorja k obsodbi vseh izjav, ki javno spodbujajo sovraštvo, nasilje ali nestrpnost

Poslanska skupina SDS je na predsednika republike naslovila pismo v katerem ga poslanke in poslanci opozarjajo na vse večje izraze nestrpnosti in sovraštva, ki se pojavljajo v Sloveniji. Spoštovani predsednik republike, gospod Borut Pahor,

    Slovenija se v zadnjem času sooča z vse pogostejšimi izrazi nestrpnosti, lahko rečemo celo sovražnosti. Gotovo je eden izmed vzrokov ta, da smo že šesto leto v gospodarski in finančni krizi, ki je globoko segla v vse pore našega življenja. Eksistencialna stiska, s katero se sooča vedno večje število državljank in državljanov, se odraža tudi v nepotrpežljivosti, nestrpnosti, predsodkih in celo sovražnosti. Ni pa to edini vzrok.

     V Poslanski skupini SDS smo prepričani, da je največja odgovornost za stanje duha v družbi na ramenih tistih, ki so jim ljudje zaupali vodenje skupnih zadev. Torej na nas, politikih, funkcionarjih in vseh, ki upravljajo državo. Strinjamo se z Vašimi opozorili, ko pravite: “Zlasti politiki in vsi, ki sodelujemo v javnem dialogu, se moramo disciplinirano vzdržati vsake izjave, ki jo lahko kdo razume kot žaljivo, nestrpno ali celo sovražno. To je naša najbolj elementarna dolžnost v skrbi za prepotrebno ozračje tolerance, svobode in spoštovanja eden do drugega.“

Žal v PS SDS ugotavljamo, da temu ni tako. Seznam izjav, ki segajo čez mejo strpnega in odprtega dialoga o družbenih in političnih razmerah, je vedno daljši. V PS SDS smo prepričani, da je tako tudi zato, ker so tisti, ki so prvi poklicani, da obsodijo vse javne izraze nestrpnosti in sovražnosti, pogosto žal preveč strpni do nestrpnih besed in dejanj.

24. februarja 1994 ste v Novi Gorici na poslanskem večeru gostili takratnega predsednika države Milana Kučana, ki je govoril o nedemokratičnih sredstvih, ki naj bi našla domovinsko pravico tudi pri nas: ˝To je najprej diskvalifikacija in potem likvidacija, če je potrebno, tudi fizična!˝

Čeprav je od te izjave minilo dvajset let, je še vedno zelo živa. Nanjo nas je pretekli vikend spet spomnila v medijih objavljena izjava direktorja Službe državne varnosti (SDV) v nekdanji Jugoslaviji. Gre za izjavo gospoda Janeza Zemljariča, ki naj bi konec novembra lanskega leta na sestanku izjavil: »Janšo je treba ubit, ubit, ubit.«. Informacija o tej izjavi je bila zabeležena v pismu Stanislava Venigerja, generalnega direktorja policije, ki je o tem obvestil g. Mirka Šimenka, vodjo CVZ GPU.

V dveh desetletjih po tem, ko je Milan Kučan v Novi Gorici izrekel znameniti stavek, se je v Sloveniji zgodilo toliko »afer«, katerih namen je bil obračunati/odstraniti politične in/ali druge nasprotnike, da že samo možnost, da nekdo izjavi, da je treba nekoga ubiti, zbuja nelagodje in strah med državljankami in državljani. Če to povežemo še z najnovejšimi odkritji o dejavnostih službe, ki jo je vodil gospod Zemljarič, in ki so brez dvoma pomenile grobo kršitev človekovih pravic in svoboščin, je vzrokov za strah še več.

V PS SDS smo resno zaskrbljeni, kam gre slovenska družba. Bojimo se namreč, da smo tako daleč, da metode nekdanje SDV spet postajajo uporabno sredstvo. V reviji Reporter objavljeni seznam, ki potrjuje, da je slovenska Udba razpolagala z množico sredstev za “tiho” likvidacijo, med njimi tudi z “obstojnimi strupi”, ter množične teroristične aktivnosti, našo skrb še povečujejo. Še zlasti zato, ker ni jasno, kje se ta sredstva nahajajo danes?

Spoštovani gospod predsednik republike,

zgodovina slovenskega naroda je bila zaznamovana s številnimi kršitvami človekovih pravic na temelju ideoloških, verskih, narodnostnih in drugih razlogov. Prav zato moramo danes razvijati posebno tenkočutnost oziroma občutljivost do vseh pojavov kršenja človekovih pravic ter širjenja  sovraštva in nestrpnosti. To še zlasti velja za javne osebnosti z vseh področij družbenega življenja, ki lahko s svojim delovanjem in izjavami ustvarjajo okoliščine, ki spodbujajo nestrpnost in sovraštvo.

Zato, spoštovani gospod predsednik, pričakujemo, da boste kot predsednik vseh državljank in državljanov Republike Slovenije ponovno obsodili vse izjave, ki javno spodbujajo sovraštvo, nasilje ali nestrpnost. Verjamemo, da boste tudi zaradi  osebnih izkušenj v času Vašega političnega delovanja, razumeli razloge za našo zaskrbljenost in naše pismo vzeli dobronamerno. Dovolite nam, da na koncu izrazimo našo podporo vsem Vašim prizadevanjem za tolerantnost in strpnost, ki izkazujeta tudi in predvsem spoštovanje človekovih pravic.

S spoštovanjem,

SKUPINA POSLANK IN POSLANCEV