Poslanke in poslanci SDS: Politična korupcija v DZ se je še dodatno nadgradila in se sistematično prikriva
sobota, 5. 4. 2014to, kar se v zadnjem času dogaja v Državnem zboru z obravnavanjem tem s področja boja proti korupciji, nima nobenega smisla več. Pravzaprav kaže na to, da se je (politična) korupcija v DZ še dodatno nadgradila in se sistematično prikriva. Obravnava interpelacij, v katerih se ministrom očitajo neetična, sporna in celo nezakonita ravnanja, na koncu prinese rezultat, ki ministre ohranja na funkcijah. Koalicijska pogodba je za koalicijo nad ustavo in zakoni. Kako sicer drugače razumeti ravnanja, če se s koalicijsko večino zaščiti osebe, ki v praksi delujejo ravno v nasprotno od njihovega osebnega in kolektivnega koalicijskega deklariranega boja proti korupciji in zlorabam in ki grešnega kozla vedno najdejo pri sosedu.
Zapleti pa se dogajajo celo pri najbolj enostavnih zadevah. Seje Mandatno-volilne komisije se ne sklicujejo, postopki odločanja o primernih kandidatih pa se peljejo tako in po potrebi tolikokrat, da se izide v prid koalicije.
Naj navedemo nekaj dejstev:
1. Zapleti v zvezi z izborom novega senata Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: KPK), v katerih je dvakrat sodelovala predsednica Mandatno-volilne komisije (v nadaljevanju: MVK), Melita Župevc, kažejo, da je politična usmerjenost oziroma celo strankarska izkaznica najpomembnejši kriterij primernosti za opravljanje funkcije predsednika KPK. Ne glede na to, da je v prvem postopku kar 35 kandidatov izpolnjevalo pogoje za predsednika ali podpredsednika KPK (pogoji so za obe funkciji povsem enaki), je izbirna komisija predlagala predsedniku republike, Borutu Pahorju, samo dva kandidata za namestnika predsednika in nikogar za predsednika. Odločitev izbirne komisije je bila soglasna, predstavnica DZ v tej komisiji, Melita Župevc, pa razlogov za svoje neobičajno ravnanje še ni pojasnila. Ne javnosti in ne predlagatelju, Državnemu zboru.
2. V ponovljenem javnem pozivu za predsednika KPK, pri katerem je v imenu DZ spet sodelovala Melita Župevc, je kar 13 kandidatov izpolnjevalo pogoje za predsednika KPK. Izbirna komisija je kot edinega primernega kandidata soglasno izbrala Borisa Štefanca, ki je iz stranke Pozitivna Slovenija po nekaterih informacijah odstopil le dan pred izbiro, po drugih pa celo na dan izbire, in ga predlagala predsedniku republike, Borutu Pahorju. Tudi tu je bila odločitev izbirne komisije soglasna, Melita Župevc pa svoje odločitve zopet ni ustrezno pojasnila javnosti, DZ pa sploh še ne.
3. Ob tem kaže poudariti, da sta izbrana namestnika predsednika KPK le dan ali dva po imenovanju odstopila, kar kaže na vso bedo izpeljanega izbirnega postopka in čudnih soglasnih odločitev multistrokovne in multiinstitucionalne izbirne komisije.
4. Dogajanje v zvezi z zadnjimi imenovanji v vodstvo KPK je le še dodatno »potemnilo« vsa dosedanja dogajanja v zvezi z imenovanji v KPK od ustanovitve naprej. In potrdilo, da je KPK-ju dodeljena vloga t.i. neodvisnega eksekutorja za vse tiste, ki kakorkoli poskušajo prekiniti ali omejevati interese tranzicijske levice. Vrstijo se neutemeljeni ali montirani konstrukti predvsem proti izpostavljenim članom SDS in njihovim družinskim članom, ki se elaborirajo in pompozno predstavljajo javnosti, pri čemer pa se z njimi še obilno manipulira. Istočasno pa se sistemsko in sistematično prikriva ali ovira postopke ali pa se o njih ustrezni organi ne izjasnijo, če gre za prepoznane člane raznih omrežij, ki lomastijo npr. po bančnem ali zdravstvenem sistemu in državnem premoženju. Prav KPK je s svojimi pristranskimi odločitvami pokazala, kako zlahka se manipulira s sistemsko korupcijo. Taka dejanja KPK ne bi smeli ostati ne neopažena, ne prezrta in ne bi se jih smelo tolerirati.
5. Tudi nadaljnji postopki imenovanja člana DZ v novo izbirno komisijo za izbor namestnikov predsednika KPK namesto odstopljenih članov Darka Stareta in Jurija Fermeta kažejo na izjemen političen interes sedanje koalicije, ki ne dopušča prav nobene možnosti nikomur, ki ne prihaja iz njenega razsvetljenega političnega kroga. Tudi v primeru, ko je za izbirno komisijo predlagan samo en, opozicijski kandidat (Jože Tanko iz SDS), ta nima nobene možnosti, da bi bil izbran. Postopek na MVK se ponavlja toliko časa, da pride do prave kandidature. Zadnjo, že četrto zaporedno kandidaturo Jožeta Tanka za člana izbirne komisije iz kvote DZ so vodje poslanskih skupin koalicije celo označili za neresno. Istočasno pa so za kandidatko predlagali generalno sekretarko DZ, Mojco Prelesnik, brez njenega pisnega soglasja, kar pomeni, da gre za nepopolno kandidaturo, ki bi jo po dosedanjih standardih dela MVK morali izločiti kot nepopolno.
6. Povsem primerljivo se je dogajalo pri pozivih MVK in DZ za kandidata za člana Državne revizijske komisije, ko so se postopki z javnimi pozivi ponavljali toliko časa, da se je na koncu izbralo prijavljeno strokovno sodelavko poslanske skupine Pozitivne Slovenije.
7. Predsednica MVK, Melita Župevc, je torej aktivno sodelovala v izbirni komisiji za izbor članov senata KPK, ki je s soglasnimi škandaloznimi odločitvami pripeljala do odstopov dveh izbranih namestnikov predsednika KPK (Jurija Fermeta in Darka Stareta) in do izbire člana PS, torej politično profilirane osebe, za predsednika KPK (Borisa Štefanca).
8. Istočasno pa je dala soglasje k uničenju magnetogramov in zvočnih zapisov »hearingov« kandidatov za senat KPK. Kar je po našem mnenju v nasprotju z Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA), torej tistega, katerega spremembe so predmet referenduma. Česa se je torej zbala Melita Župevc, da je glasovala za uničenje magnetogramov in zvočnih zapisov? Ali se morda Boris Štefanec in drugi predlagani kandidati niso najbolje odrezali? Uničenje dokumentov in s tem brisanje sledi o »hearingih« povabljenih kandidatov je samo še en dokaz več, da koaliciji ne gre za odpiranje arhivov, ampak predvsem za zapiranje in uničevanje arhivov. Glede na to, da sta delovni področji MVK DZ predvsem volitve in imenovanja, se postavlja vprašanje primernosti in sposobnosti Melite Župevc za vodenje takega delovnega telesa.
9. Še posebej, če ob tem vemo, da predsednica MVK, Melita Župevc, ovira tudi nadzor nad premoženjskim stanjem dosedanjih članov senata KPK (mag. Gorana Klemenčiča, Roka Praprotnika in dr. Liljane Selinšek). Kljub temu, da je bila 24. januarja 2013 vložena zahteva za pregled premoženjskega stanja tedanjega predsednika KPK, mag. Gorana Klemenčiča, postopek do danes še ni zaključen. Zadnja seja MVK je bila 15. januarja 2014 prekinjena in v treh mesecih predsednica MVK ni zmogla najti termina za sejo, na kateri bi nadaljevali nadzor. Nadzor nad premoženjem ostalih dveh članov KPK pa MVK sploh še ni začela. Sicer pa več koalicijskih poslancev, članov MVK, ne kaže ravno velikega navdušenja za obravnavo premoženjskega stanja članov KPK, čeprav je Državni zbor (v njegovem imenu MVK) za to po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) edini pristojen. In tudi v primeru teh »zaslišanj« mag. Gorana Klemenčiča se ubadamo s težavo, saj, kljub pozivu SDS in kljub dopisu informacijske pooblaščenke, Melita Župevc noče odpreti vseh magnetogramov, čeprav v njih ni kakšnih posebnih skrivnosti. Naj ob tem poudarimo, da je magnetogram oziroma zvočni zapis zaslišanja Janeza Janše na KPK v celoti javen. In tudi Zorana Jankovića.
10. Prav tako predsednica MVK še ni sklicala seje MVK, na kateri bi obravnavali vsaj tista letna poročila KPK, ki izpolnjujejo pogoje za obravnavo na MVK. Ni znano, da bi se predsednica MVK, Melita Župevc, posebej trudila, da bi KPK dopolnila poročila v skladu z zakonom in sklepi MVK.
11. Po našem mnenju predsednica MVK, Melita Župevc, svojega dela ne opravlja v skladu z zakoni (ZIntPK, ZVDAGA,…) in drugimi akti in pristransko vodi to komisijo.
12. Koaliciji predlagamo, da preveri primernost poslanke PS, Melite Župevc, za vodenje MVK in se ustrezno odloči. S spoštovanjem,POSLANKE IN POSLANCI SDS