Poslanke in poslanci SDS opozarjajo na omejevanje ustavne pravice do zbiranja in združevanja

Pravica do zbiranja in združevanja, kot je opredeljena v slovenski ustavi, je temeljna človekova pravica, ki omogoča svobodno izražanje mnenj, oblikovanje politične volje in samoorganiziranost. Poslanke in poslanci SDS so na predsednico Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in predsednika Odbora za pravosodje naslovili zahtevo za sklic nujne seje, na kateri bi obravnavali predlog omejevanja izvrševanja 42. člena Ustave Republike Slovenije, ki opredeljuje pravico do zbiranja in združevanja.V poslanski skupini SDS opozarjamo, da gre pri pravici do zbiranja in združevanja, kot je opredeljena v slovenski ustavi, za temeljno človekovo pravico, ki omogoča svobodno izražanje mnenj, oblikovanje politične volje in samoorganiziranost. Po stališču Ustavnega sodišča sodi pravica do svobodnega združevanja v sklop tistih temeljnih ustavnih vrednot, ki jih je treba posebej spoštovati in dosledno zagotavljati njihovo resnično udejanjanje. To je po mnenju Ustavnega sodišča toliko bolj pomembno, ker je komunistični režim po prevzemu oblasti od leta 1945 najprej na ustavni ravni in tudi z zakonsko ureditvijo navidezno zagotavljal svobodo združevanja vključno z ustanavljanjem in delovanjem političnih strank, v resničnem življenju pa so takratne komunistične oblasti delovanje opozicijskih političnih strank na vse možne načine z represivnimi ukrepi popolnoma zatrle in jih dejansko izločile iz političnega življenja. V preteklem tednu pa smo bili seznanjeni z omejevanjem javnega shoda Odbora 2014 za spoštovanje človekovih pravic pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije. Kot so poročali mediji je Policija Odbor 2014 obvestila, da Ministrstvo za pravosodje, ki je upravljalec zemljišča pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ne soglaša z izvedbo javnih shodov pred vstopom v poslopje sodišča. Prav tako je pravosodno ministrstvo zahtevalo, da Policija od organizatorjev zahteva »soglasje za uporabo površine, saj ne gre za površino, ki ima značaj grajenega javnega dobra in ni namenjeno zbiranju ljudi in njeni prosti uporabi.«Vseh 185 dosedanjih javnih shodov Odbora 2014 za spoštovanje človekovih pravic pred Vrhovnim sodiščem je potekalo brez tovrstnih omejitev, niti ni bilo potrebno pridobiti nobenega dodatnega soglasja. Pred 186 shodom pa je prišlo do nerazumnih omejevanj ustavne pravice do javnega zbiranja, pri čemer ocenjujemo, da gre za nesorazmeren poseg v človekovo pravico. Omenjeni javni shodi so namreč namenjeni svobodni izmenjavi mnenj, svobodi izražanja, pravici do javnega nastopanja, opozarjanju na spoštovanje človekovih pravic v sodnih postopkih in spoštovanju Ustave Republike Slovenije. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zato predlagamo, da se na pristojnih delovnih telesih opravi razprava o vprašanjih izvrševanja ustavne pravice do javnega zbiranja, omejitvah njenega izvrševanja, pogojih za izvedbo javnih shodov in o postopkih po Zakonu o javnih zbiranjih.   Poslanke in poslanci SDS predlagajo, da se po razpravi na skupni nujni seji sprejmejo naslednji sklepi: 1. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in Odbor za pravosodje se je seznanil s postopkom prijave 186. javnega shoda Odbora 2014 za spoštovanje človekovih pravic pred Vrhovnim sodiščem v Ljubljani, ki je potekal dne 10. 9. 2015. 2. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in Odbor za pravosodje pozivata organe, ki so pristojni za prijavo javnih shodov, da v postopkih prijav javnih shodov sledijo namenu ustavne pravice do mirnega zbiranja in do javnih zborovanj ter ju ne omejujeta.Celotna zahteva za sklic skupne seje obeh odborov se nahaja tukaj.