Poslanke in poslanci SDS opozarjajo na neenako obravnavo javnih uslužbencev

Diskriminacija pri sklepanju Dogovora o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju. Poslanke in poslanci SDS so danes  na predsednika Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter predsednico Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo naslovili zahtevo za sklic skupne nujne seje, na kateri bi obravnavali diskriminacijo pri sklepanju Dogovora o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju.V poslanski skupini SDS ugotavljamo, da dogovor o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. junija 2013 do 31. decembra 2014, ki ga je z reprezentativnimi sindikati sklenila Vlada Alenke Bratušek, določa, da se nekaterim uslužbencem določi za 20% večji obseg pravice do solidarnostne pomoči in jubilejne nagrade, pri tem pa se tej skupini uslužbencev prag za solidarnostno pomoč poviša iz minimalne plače (2. odstavek 178. člena ZUJF) na 130% minimalne plače. Do teh dodatnih pravic so upravičeni samo člani reprezentativnih sindikatov in sicer samo tistih sindikatov, ki so podpisniki tega dogovora. Kriterij razlikovanja med javnimi uslužbenci za dodatne pravice je torej članstvo v sindikatu in še to samo tistemu, ki se je odločil podpisati predmetni dogovor. Ureditev takšnih privilegijev na eni strani in diskriminacija ostalih javnih uslužbencev na drugi strani je predvidena celo v kolektivnih pogodbah.Vlada Mira Cerarja je za leto 2015 z reprezentativnimi sindikati sklenila nov dogovor o ukrepih za zmanjšanje obsega sredstev za plače in druge stroške dela v javnem sektorju, vendar iz besedila ni jasno, ali se je diskriminatorna obravnava iz dogovora, ki je veljal za obdobje od 1. junija 2013 do 31. decembra 2014 ohranila ali odpravila. V I. odstavku tega novega dogovora je namreč določeno, da v obdobju za katerega je sklenjen, Vlada RS brez soglasja s podpisniki tega dogovora ne bo dodatno posegala v plače in druge prejemke iz delovnega razmerja uslužbencev. Glede na to, da so javni uslužbenci, člani sindikatov podpisnikov prejšnjega Dogovora že pridobili te pravice v kolektivnih pogodbah, to pomeni, da se ne bo posegalo niti v to neenakost pravice. Takšna različna obravnava javnih uslužbencev v dogovorih s sindikati ni problematična zaradi finančnih učinkov, temveč zaradi načina postopanja, ki lahko s sprejemanjem te diskriminacije postane »modus operandi« za dogovarjanje privilegijev samo za člane sindikatov oziroma zmanjšanje pravic za tiste, ki niso člani sindikatov. Takšen »modus operandi« se lahko prenese tudi na druge skupine zaposlenih, ki s kriterijem članstva v sindikatih nimajo povezave.Poslanke in poslanci SDS predlagajo, da se po opravljeni razpravi na skupni nujni seji sprejmejo naslednji sklepi: 1. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo se je seznanil s pojasnili Vlade RS glede neenake obravnave javnih uslužbencev.2. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predlaga vladi, da v roku 1 meseca odpravi diskriminacijo  javnih uslužbencev na podlagi osebne okoliščine članstva v sindikatu in na podlagi tega zagotovi vsem javnim uslužbencem enake pravice iz delovnega razmerja za nazaj. 
Celotna zahteva za sklic skupne nujne seje odborov se nahaja tukaj.