Poslanke in poslanci SDS izpostavljajo sporno izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost na ljubljanskih fakultetah

Poslanska skupina SDS je na predsednico Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino Mirjam Bon Klanjšček in na predsednika Komisije za nadzor javnih financ mag. Andreja Širclja naslovila zahtevo za sklic nujne seje Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino ter Komisije za nadzor javnih financ zaradi spornega izplačevanja dodatka za stalno pripravljenost na ljubljanskih fakultetah.

Poslanska skupina SDS uvodoma navaja, da si je devet fakultet med letoma 2012 in 2014 izplačalo slabih 600 tisoč evrov dodatka za stalno pripravljenost. Od tega 150 tisoč samo ekonomska fakulteta. Tako je ugotovil inšpektorat za javni sektor (v nadaljevanju: inšpektorat), ki je pod drobnogled vzel Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, Ekonomsko fakulteto, Filozofsko fakulteto, Fakulteto za družbene vede, Fakulteto za šport, Fakulteto za matematiko in fiziko, Fakulteto za elektrotehniko, Fakulteto za računalništvo in matematiko ter Fakulteto za socialno delo. Vse omenjene fakultete so podale tudi ugovor na zapisnik inšpektorata, ki je med drugim tudi ugotovil, da sta Medicinska in Veterinarska fakulteta dodatek izplačevali zakonito.

Poslanska skupina SDS opozarja, da je bil Inšpektorat na začetku leta seznanjen, da si je enajst fakultet ljubljanske univerze izplačevalo (po nekaterih podatkih si še vedno izplačuje) dodatek za stalno pripravljenost. Pobudo za nadzor je v začetku leta sicer dalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, takrat s Stanko Setnikar Cankar na čelu. Ministrstvo je namreč pregledalo letno poročilo Univerze v Ljubljani za leto 2013 in pri tem zasledilo, da so pri posameznih članicah odgovorne osebe odredile in izplačevale dodatek za stalno pripravljenost.

V nadaljevanju poslanska skupina SDS navaja, da naj bi po nekaterih podatkih kar 60 zaposlenih na Ekonomski fakulteti (večinoma profesorjev) prejemalo dodatek za stalno pripravljenost, tovrstnega dodatka pa je bilo izplačanega za 150 tisoč evrov. Med prejemniki dodatka naj bi bila tudi sedanja ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Maja Makovec Brenčič in minister za finance, dr. Dušan Mramor. Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo naj bi v letu 2013 izplačali slabih 42 tisoč evrov dodatka za stalno pripravljenost.

Poslanska skupina SDS izpostavlja dogajanje na Filozofski fakulteti, kjer so desetim posameznikov v letu 2013 izplačali 33. 500 evrov, kjer pa jih zaposleni, v nasprotju z ostalimi članicami, že vračajo. Fakulteta za družbene vede je tovrstnega dodatka izplačala v višini dobrih 11 tisoč evrov. Deležno pa ga je bilo osem posameznikov. Na omenjeni fakulteti se branijo z besedami, da je bilo izplačevanje dodatka usklajeno z nalogami in obveznostmi delovnih mest, ki se nanašajo na stalno dosegljivost in hitro odzivnost ter izvedbo izrednih nalog. Ponovno se lahko vprašamo, zakaj je tako nujno potrebno dežuranje na fakultetah?

Ostale fakultete pa so leta 2013 izplačale po manj kot deset tisoč evrov dodatka za stalno pripravljenost. Sicer pa so si posamezne fakultete dodatek izplačevale celo od leta 2009, nezakonito pa naj bi se ta dodeljeval tudi dekanom nekaterih fakultet, ki niso imeli pridobljenega soglasja rektorja. Zaposlenim pa so dodatke podeljevali dekani brez zakonske podlage. Tako ugotavlja minister za javno upravo, Boris Koprivnikar, ko je odločal o ugovoru devetih fakultet na zapisnik inšpektorata.

Poslanska skupina SDS izpostavlja sklep, ki ga je fakultetam izdal Minister za javno upravo Boris Koprivnikar, da za odrejanje stalne pripravljenosti ne obstajajo niti formalni niti vsebinski razlogi, zato bodo morale fakultete denar vračati. Zakon pa na tem mestu določa, da se preveč izplačane plače vrne le za zadnjih deset mesecev pred prenehanjem izplačevanja višje plače. Zato predlagatelji menimo, da je potrebno ugotoviti smiselnost in potrebnost takšne določbe predvsem z vidika vračila škode, ki so jo utrpeli davkoplačevalci zaradi nezakonitega izplačevanja previsokih plač, in z vidika večje odgovornosti javnih uslužbencev in funkcionarjev za kršenje zakonov in predpisov.

Ob koncu poslanska skupina SDS opozarja, da Zakon o visokem šolstvu tovrstnega dodatka ne pozna. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju pa določa le, da ta dodatek, tako kot nekateri drugi, javnim uslužbencem pripada samo za delo v manj ugodnem času. Stalna pripravljenost mora biti tudi pisno odrejena, pomeni pa dosegljivost javnega uslužbenca zaradi potrebe prihoda na delo izven njegovega delovnega časa. Ker profesorji na fakultetah ne opravljajo del, ki bi bila neodložljiva v smislu reševanja človeških življenj in pri njih ni potrebe za prihod na delo izven delovnega časa (razen profesorjev na medicinski in veterinarski fakulteti), po našem mnenju dodatki za stalno pripravljenost za njih niso potrebni.

Poslanke in poslanci SDS Odboru in Komisiji predlagajo, da po končani razpravi sprejme naslednje sklepe:

1.        Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino ter Komisija za nadzor javnih financ pozivata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport oziroma Ministrstvo za javno upravo, da v roku sedmih dni od dneva sprejetja tega sklepa javno objavita osebe, katere so nezakonito prejele dodatek za stalno pripravljenost in višino tega dodatka po posameznih osebah.

2.        Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino ter Komisija za nadzor javnih financ nalagata Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, da proti odgovornim osebam, ki so odobrile nezakonito izplačevanje  dodatka za stalno pripravljenost sproži ustrezne disciplinske postopke.

3.        Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino ter Komisija za nadzor javnih financ nalagata Ministrstvu za javno upravo, da v roku 3 mesecev od dneva sprejetja tega sklepa pripravi spremembo zakonodaje, s katero se bo določilo vračilo vseh nezakonito izplačanih prejemkov javnim uslužbencev oziroma funkcionarjem, zagotovila večja odgovornost za kršitve zakonov in predpisov ter preprečila zlorabe v prihodnosti.  

Foto: Arhiv Državnega zbora