Poslanke in poslanci o mandatu poslanca Janeza Janše

Na sejo DZ ni bil uvrščen sklep, da poslancu Janezu Janši ne preneha mandat in da lahko opravlja poslansko funkcijo. Čeprav je Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora jasno povedala, da bi bil odvzem mandata Janezu Janši po tem, ko mu je državni zbor že potrdil mandat, ustavno sporen in čeprav je temu mnenju pritrdila tudi skupina eminentnih pravnikov, med drugimi tudi dva nekdanja ustavna sodnika dr. Tone Jerovšek in dr. Lovro Šturm ter mednarodno priznani pravni strokovnjak ddr. Klemen Jaklič, pa tudi doc. dr. Matej Avbelj, dr, Andraž Teršek, dr. Saša Zagorc, dr. Jurij Toplak, Matevž Krivic in še mnogi drugi, je koalicija ustanovila skupino petih pravnikov, ki je napisala popolnoma nasprotno mnenje.Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je na današnji izredni seji uvodoma želel pojasnilo, kaj se je zgodilo s sklepom, ki je bil v postopku na Mandatno-volilni komisiji na seji 8. avgusta in ki ga je potem v nadaljevanju seje 9. oktobra predsednik Mandatno-volilne komisije dvakrat prebral. »Prebral ga je meni v procesnem delu in tudi gospodu Janezu Janši v vsebinskem delu seje Mandatno-volilne komisije. Gre za sklep, da poslancu Janezu Janši ne preneha mandat in lahko opravlja poslansko funkcijo;« je poudaril vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.  Ob tem je opozoril, da ta sklep ni bil iz postopka niti umaknjen, ni bil amandmiran in se o njem tudi ni glasovalo. »V zakonodajnem postopku se ne sme in ne more zgoditi, da se o formalnih sklepih, ki so v postopku, ne glasuje,” je bil jasen vodja poslank in poslancev SDS Tanko.

V razpravi so med drugim sodelovali poslanci in poslanke SDS Jože Tanko, mag. Branko Grims,  Eva Irgl, Žan Mahnič, Franc Breznik, dr. Vinko Gorenak, Jelka Godec, mag. Anže Logar, Andrej Čuš, Marijan Pojbič, Suzana Lep Šimenko in mag. Andrej Šircelj.

Poslanec SDS mag. Branko Grims je opozoril na to, da je dilema o mandatu Janeza Janše lažna in da koalicija ustvarja  lažno dilemo, ki ima tudi elemente koruptivnega ravnanja. »Najeli ste skupino strokovnjakov, da vam je izdelala neko mnenje, ki je popolnoma brez vrednosti in to ste vi že takrat vedeli, kajti na to vas je opozorila pravna služba Državnega zbora.« Nadalje je mag. Grims dejal, da je pravno dejstvo, da bi ta dilema lahko obstajala, če o tem ne bi že presojalo Ustavno sodišče Republike Slovenije in Evropsko sodišče za človekove pravice. »To se pravi, po 3. členu slovenske ustave ima oblast ljudstvo, izvršuje neposredno na referendumu in posredno z volitvami. Tako se glasi slovenska ustava. In nihče drug nima oblasti, oblast ima ljudstvo. In če bi se hotelo karkoli omejiti ali komurkoli preprečiti na ustavnopraven, korekten način, da je izvoljen, bi morali to omejiti v zakonu pred volitvami. Popravljati rezultate za nazaj, pa je socialističen refleks, neka avantgarda potem popravlja napačno odločitev ljudstva. To je točno to, kar vi počenjate, in to počenjate zavestno. Ampak to je groba kršitev človekovih pravic in svoboščin, kajti pasivna in aktivna volilna pravica sta temeljni človekovi pravici, ki ju ščiti slovenska ustava.«

Poslanec SDS je dejal, da je ustavna sodnica dr. Sovdat zapisala: “Pasivna volilna pravica s potrditvijo kandidature pomeni, da se ima pravico kot kandidat udeležiti političnega boja za oblast in je na podlagi volilnih izidov glasov volivcev prerasla v novo kvaliteto, v pridobljen mandat. Zato v takšnem primeru njegova pasivna volilna pravica, pravica biti voljen, ki je prav tako človekova pravica, ki jo zagotavlja drugi odstavek 43. člena ustave, zajema tudi pravico do izvrševanja tako pridobljenega mandata.” Mag. Grims je dejal, da  je glede parlamentarnih volitev tudi stališče Evropskega sodišča za človekove pravice, »da 3. člen Protokola številka 1 Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki ureja pravico do svobodnih volitev, vsebuje tudi pravico do izvrševanja pridobljenega mandata.«

»Gospe in gospodje, zavestno kršite ustavni red Republike Slovenije in temeljna demokratična načela, ki jih ščiti Evropsko sodišče za človekove pravice, ki so zapisana v Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. To je vsa resnica o tej današnji seji, vse ostalo je pa sprenevedanje,« je bil jasen mag. Grims.

Poslanka SDS Eva Irgl pa je dejala, da je že na seji Mandatno-volilne komisije večkrat opozorila, da vprašanje o odvzemu mandata poslancu Državnega zbora nikoli in nikdar ne sme in ne more biti politično vprašanje, saj gre za prvovrstno pravno vprašanje, kar pa pomeni, da mora današnja odločitev sloneti izključno na Ustavi in na zakonih, ki jih sprejema prav ta Državni zbor in nikakor ne na političnih preferencah do nekega posameznika, do nekega poslanca v tem konkretnem primeru do Janeza Janše. »Večina uglednih pravnikov je jasno povedala v svojih stališčih, da odvzem mandata Janezu Janši pomeni protiustavno ravnanje. Da pomeni odvzem mandata tudi kršitev deklaracije o človekovih pravicah, in da ne nazadnje odvzem mandata Janezu Janši pomeni na nek način rušenje pravnega reda v tej državi. Ampak to vam v koaliciji ne pomeni popolnoma nič,« je bila jasna poslanka. Spomnila je na to, da je Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju jasno zapisala, da bi bilo prenehanje Janševega mandata lahko ustavno sporno, saj velja po zakonu o poslancih to le za poslance, ki ob izreku obsodbe že opravljajo funkcijo, ne pa tudi za tiste, ki so funkcijo pridobili po izreku sodbe.

»Tudi eden izmed pravnikov, dr. Andraž Teršek je pred kratkim povedal, da se na nek način urejati stvari za nazaj ne da na takšen način kot želite to vi, in da je to nesprejemljivo. Ter še, da kakršenkoli poseg v pridobljen poslanski mandat v tem trenutku pomeni protiustavno dejanje.«

»Janezu Janši ste mandat potrdili prav vsi vi, ki mu ga boste danes na podlagi političnih preferenc, ne pa na podlagi zakona in ustave, odvzeli. Na Mandatno-volilni komisiji ste mu potrdili mandat in tudi v tem Državnem zboru. Niti eden od vas se ni oglasil, da bi bilo to sporno. Niti predsednik Mandatno-volilne komisije, da ne govorim o predsedniku Državnega zbora, ki je prvi, ki mora bdeti nad Ustavo, zakoni, nad tem kar tukaj sprejemamo v Državnem zboru. Ni se oglasil, da bi bilo karkoli sporno, ker sporno ni bilo. Ampak danes ste se odločili, da boste ta mandat odvzeli. Še več, ker vam ni bilo všeč mnenje Zakonodajno-pravne službe, ste ustanovili tako “ad hoc” skupino pravnikov, ki so pripravili potem vam všečno mnenje,« je dejala Irglova.

Nadalje je pojasnila, da je bilo v strokovni komisiji natančno pet pravnikov, na drugi strani pa je 24 pravnikov, ki tem petim pravnikom izrecno nasprotujejo.  »Danes boste odločili politično, odvzeli boste mandat poslancu Državnega zbora, ki je za to državo in za razvoj demokracije naredil največ v tej državi. In to samo zato, ker gojite neko veliko antipatijo do tega, da sedi v Državnem zboru oseba, ki je dobila več kot 6.000 glasov volivcev,« je še dejala poslanka SDS Eva Irgl.

Poslanec SDS Žan Mahnič pa je opozoril na mnenja pravnikov, ki v celoti govorijo v  prid temu, da bi moral poslanec SDS Janez Janša obdržati mandat. Tako je na primer dr. Matej Avbelj dejal, da je očitno, da zakonodajalec primera, kot ga imamo sedaj pred seboj, ni predvidel in ga pravno uredil. Pravnomočno obsojenih ni zakonsko izključil od kandidiranja na parlamentarnih volitvah kar bi upoštevaje za ta namen stroge zahteve načela sorazmernosti sicer lahko storil. Kar pa ni prepovedano je seveda dovoljeno.

»Danes boste gospodu Janši odvzeli mandat, ampak s tem ne boste spremenili nekaterih dejstev. Ne boste spremenili dejstva, da je Janez Janša eden izmed najbolj zasluženih za samostojno Slovenijo, kar vas verjetno veliko tukaj moti, ne boste spremenili dejstva, da je ena od poslank Sloveniji naredila veliko sramoto v Bruslju, ne boste spremenili dejstva, da bo Stranka Mira Cerarja, kakor se bere in sliši tudi po hodnikih kmalu razpadla na dva dela in pa ne boste spremenili dejstva, da v roku enega leta ne Miro Cerar, ne ministri ne bodo več v vladi. In pa še eno bistvo. Po naslednjih volitvah bo Janez Janša še vedno poslanec, velika večina vas pa ne,« je še dejal poslanec Mahnič.

Poslanec SDS mag. Anže Logar je spregovoril predvsem o stališču sodnice Murgel in ob tem dejal, da »če nekdanji sodniki ob tem, ko jim plačani pravniki povedo, da ni možna edina razlaga tretjega odstavka 9. člena Zakona o poslancih, to trdijo pred očmi vse javnosti, v Državnem zboru, potem ni čudno, da ko sodijo v sodni dvorani, sprejemajo indične sodbe, brez konkretnega dokaza o dogodkih, ki nimajo nobenega konkretnega dogodka.« Nadalje je mag. Logar še dejal, da koalicijski poslanci sprejemajo nekaj, na podlagi imena in priimka, ne pa nekaj na podlagi sistemske ureditve. »V dveh mesecih bi to sistemsko ureditev lahko uredili, pa žal niste,« je še dejal mag. Logar.

Sejo Državnega zbora je mogoče spremljati v neposrednem prenosu na TV Slovenija 3.