Poslanke in poslanci o gorskih vodnikih

Krivec: “V Poslanski skupini SDS se strinjamo, da se zagotovi natančnejša ureditev, ki gre v smeri zagotavljanja večje varnosti vodenih oseb pri zahtevnejših gorskih turah, turnih smukah, plezalnih vzponih itd. postavlja pa se vprašanje glede enakopravnosti statusov gorskih vodnikov v primerjavi z vodniki planinske zveze Slovenije.” Poslanke in poslanci so na 19. redni seji drugič obravnavali predlog sprememb zakona o gorskih vodnikih. Predlog zakona je v obravnavo državnemu zboru predložila vlada, stališče poslanske skupine SDS pa je predstavil poslanec Danijel Krivec.

Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran!

DANIJEL KRIVEC: Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik. Spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi. Pred nami je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gorskih vodnikih. Predlogu zakona v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ne bomo nasprotovali. Se pa sprašujemo o nujnih prioritetah pri sprejemanju zakonodaje, ter smiselnosti in primernosti obravnave takih zakonov v času, ko je potrebno vso energijo vlagati v razreševanje gospodarskih problemov. Teh problemov ta zakon sigurno ne rešuje. Za spremembo in dopolnitev zakona o gorskih vodnikih sta po navedbi predlagatelja, to je vlade, dva temeljna razloga. Prvi je črtanje pogojev vzajemnosti in drugega odstavka 4. člena veljavnega zakona. Iz vsebinskega vidika gre za manj pomembno vprašanje, ki pa ga je treba nujno rešiti, saj vlada v postopki pridruževanja organizaciji OECD sprejela zavezo, da bo v skladu svojimi pristojnostmi prilagodila zakonodajo tako, da pogoje vzajemnosti ne bo uporabljala za rezidente držav članic OECD. Ker ni utemeljenega razloga, da bi pogoj vzajemnosti obveljal za vodnike iz tretjih držav, ga je smiselno črtati iz tega zakona.

Druga utemeljitev, za sprejem tega zakona je po navedbah predlagatelja odprava pomanjkljivosti pri izvajanju veljavnega zakona. Ta sklop zajema predvsem ne dovolj natančno opredelitev pojma gorskih tur in vzponov iz prvega odstavka 2. člena zakona oziroma dejavnosti gorskega vodništva, kar ovira izvajanje zakona in tudi nadzor ter tudi neopravičeno omejuje konkurenco, krepitev pristojnosti združenja Gorskih vodnikov Slovenije, spremembe, ki so namenjene povečanju kakovosti usposabljanja, ukinitev enotnega določanja minimalnih tarif za vodenje in črtanje nekaterih preveč togih določb, še posebej tistih, ki se nanašajo na delo gorniških šol.

Dejavnost gorskih vodnikov se razmejuje od dejavnosti poklicnih vodnikov Planinske zveze Slovenije tako, da se dejavnost slednjih nanaša le na vodenje oseb po poteh in v brezpotju v gorah, kjer ni potrebna uporaba vrvne tehnike ter na lažjih turnih smukah, s tem so mišljene tudi turne smuke, kjer ne glede na težavnost ni potrebno zavarovanje poti ali posebno varovanje vodenih. V Poslanski skupini SDS se strinjamo, da se zagotovi natančnejša ureditev, ki gre v smeri zagotavljanja večje varnosti vodenih oseb pri zahtevnejših gorskih turah, turnih smukah, plezalnih vzponih itd. postavlja pa se vprašanje glede enakopravnosti statusov gorskih vodnikov v primerjavi z vodniki planinske zveze Slovenije. Predvsem je to razvidno na področju nadzora, kjer je za nadzor nad vodniki Planinske zveze Slovenije, združenimi pod okrilje vodniške komisije Planinske zveze Slovenije, pristojni inšpektorat za šport.

Določba o inšpekcijskem nadzoru je javno opredeljena v pravilih o usposabljanju strokovnih delavcev v športu, s pravili pa je opredeljena tudi javna listina, ki jo udeleženec pridobi po uspešno opravljenem izpitu in izkazuje naziv in stopnjo strokovne usposobljenosti. Nadzor je uveljavljen predvsem na področju izvajanja programov usposabljanja. V določilih zakona o gorskih vodnikih pa ni jasno opredeljeno, kdo opravlja nadzor na področju izvajanja programov usposabljanja. Opredeljeno je le, da vsebino tečajev predpiše pristojno ministrstvo. Kljub temu, da je Združenje gorskih vodnikov Slovenije, poklicno združenje, ki že od leta 1997 tudi član Mednarodne zveze združenj gorskih vodnikov, ni smiselno, da ni opredeljen nadzor nad programi usposabljanja kandidatov za gorske vodnike in bi bilo smiselno, da je to opredeljeno v posebnem členu v smislu zagotavljanja varnosti in javnega interesa tudi na tem področju. Pri obeh kategorijah je cilj, ki se zasleduje, zagotavljanje varnosti oseb, ki so udeležene oziroma vodene v gorskem svetu, zato ni jasno, zakaj obe kategoriji vodnikov, tako vodniki Planinske zveze Slovenije in gorski vodniki niso urejeni v enotnem predpisu, pa čeprav vsaka kategorija specifično glede na svoje posebnosti. Na tak način bi bile zadeve vodništva veliko bolj pregledne in tudi lažje izvajanje nadzora za to pristojnih organov. V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zakonu ne bomo nasprotovali.