Poslanka DeSUS: "Zakaj za vraga se zakon o SDH ne izvaja?"

Poslanci DeSUSa pritrjujejo stališču SDS, da je skrajni čas za spremembo načina upravljanja državnega premoženja Danes poteka izredna seja državnega zbora, kjer poslanke in poslanci obravnavajo predlog priporočila v zvezi s problematiko upravljanja državnega premoženja. Predlog je v obravnavo državnemu zboru predložila poslanska skupina SDS. V nadaljevanju objavljamo stališče poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije, ki ga je na seji predstavila  Marija Plevčak in v katerem opozarja na to, kar opozarja tudi SDS, da je neustrezno neizvajanje zakona o SDH in da je upravljanje z državnim premoženjem slabo.

MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Vsem prisotnim prav lep pozdrav! Ko smo v poslanski skupini DeSUS proučili zahtevo za sklic izredne seje v zvezi s problematiko opravljanja državnega premoženja in argumentacijo te zahteve, nam je bilo jasno takoj, da je popolnoma utemeljena. Tega, da imamo Zakon o slovenskem državnem holdingu, ki je veljaven in bi se moral v popolni meri tudi izvajati, je tudi nam poslancem v DeSUS-u popolnoma jasno. Prav zato se tudi naša poslanska skupina sprašuje, zakaj za vraga se zakon ne izvaja. Ampak glede na menjavo vlade, preoblikovanje koalicijske in opozicijske sestave ter posledičnih konceptualnih sprememb glede problematike opravljanja državnega premoženja, nam je jasno in razumljivo tudi to, zakaj veljavni zakon ni zaživel. Sedanja vlada oziroma minister za finance je takoj na začetku svojega mandata in sicer ob obravnavi takrat pripravljenih in v Državnem zboru obravnavanih predlogov klasifikacije naložb in smernic opravljanja naložb, obljubil te dokumente v novi vsebini do konca junija. Ponovno je bil ta rok določen za mesec september, mislim letošnjega leta, da ne bo pomote, kar je javno zagotovila tudi predsednica Vlade in ker se ni nič zgodilo, smo zopet dobili zgolj obljubo, da bo gradivo pripravljeno do konca leta. Prazne obljube. Zato se čudimo neaktivnosti Vlade in Ministrstva za finance, v desetih mesecih svojega delovanja namreč nista resno pristopila k spremembam Zakona o slovenskem državnem holdingu niti k pripravi potrebnih spremljajočih dokumentov. Vsi skupaj pa so ključna podlaga za opravljanje državnih naložb. Slednje pa vemo, kako se opravljajo. Slabo. To se seveda odraža v izjemno slabem gospodarskem stanju. Namesto, da bi se upravljavci podjetij, ker ima država svoj delež kot dober gospodar trudili za razcvet in razvoj teh podjetij, so z njimi gospodarili izjemno neodgovorno in jih uporabljali za strankarske obračune in bolj za prevlado, kar pa je nedopustno. Še več, mi smo prepričani, v določenih primerih celo kaznivo. Vse to so razlogi, da se zdaj pa, da je pa zdaj res že skrajni čas za spremembo načina upravljanja državnega premoženja, da se bo vsaj to kar je še ostalo lahko pozitivno rezultiralo v gospodarstvu. To je zdaj ključnega pomena tudi to, da bi imeli sočasno z zakonom oblikovano tudi strategijo opravljanja in jasno gospodarsko usmeritev Slovenije  za naslednja leta.Na tem mestu se lahko zato upravičeno sprašujemo o tem, kaj se dogaja tudi na obiskih naše premierke v tujini. Poslanska skupina DeSUS je predsednici Vlade tudi predlagala, da se opravi skrben pregled premoženja, zlasti Kadovega, Modre zavarovalnice ter tudi premoženje in obveznosti Soda. Seveda pričakujemo, da bomo podatke dobili preden bomo v parlamentu odločali o predlogu novega Zakona o slovenskem državnem holdingu. Bojimo se namreč, da se o tako pomembnem vprašanju kot je prodaja preostanka državnega premoženja ne bi odločali na prelahkoten način brez natančnih podatkov zakaj se prodaja prav določen del premoženja oziroma delež posamezne družbe in brez vedenja o tem na podlagi česa se je nekdo odločil o prodaji posameznih naložb.Če se zdaj malo ustavimo še pri tem predlogu zakona, ki nam ga je v Državni zbor prinesel Miklavž ali pa mogoče naj rečem tudi parkelj. Prvič. Vlada je sprejela in poslala v obravnavo Državnemu zboru predlog zakona, ki ni bil niti koalicijsko usklajen, ne samo to, ni bil niti usklajevan, da ne izgubljam besed o nespoštovanju protokola, o sodelovanju koalicije. Za nameček pa zakon še ni v zakonodajni proceduri, saj je bilo ugotovljeno, da ne izpolnjuje osnovnih pogojev za zakonodajni postopek. Takšen lapsus, ne, šlamparija nakazuje na neresnost oziroma nevestnost dela finančnega ministrstva. Pri tako pomembni materiji nikakor ne moremo mimo finančnih posledic za državni proračun, ki pa seveda zagotovo bodo.V nadaljevanju se bom dotaknila še oblikovanja oziroma sprejemanja sedaj veljavnega Zakona o holdingu v primerjavi z oblikovanjem in sprejemanjem novega besedila predloga zakona te vlade. Sedanja koalicija je praktično v celoti sodelovala pri nastajanju sedaj veljavnega Zakona o slovenskem državnem holdingu, seveda takrat nekateri v vlogi opozicije. Ure in ure naporov, ki so jih oziroma ki smo jih vložili pogajalci v delovni skupini pod vodstvom gospoda poslanca Marka Pogačnika, so tako dejansko vrženi stran, saj ni bilo storjenega praktično nič od tega kar zapoveduje veljavni zakon. Zakaj govorim o tej pogajalski skupini? Želim poudariti oziroma spomniti, da se je veljavni zakon pisal ali če hočete oblikoval z roko v roki tedanje koalicije in opozicije. Naj na tem mestu izkoristim priložnost, da v imenu celotne Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev izrazim pohvalo za takšen odnos in način dela tedanji vodilni stranki takratne koalicije. Potek nastajanja predloga novega besedila zakona pa je pravo nasprotje prejšnjemu. Ne samo, da Vlada oziroma ministrstvo ni pristopilo k oblikovanju skupne delovne skupine niti usklajevanja koalicijskih partneric niso bila omogočena, posledično tudi ne izvedena, vsaj ne na način skupnih koalicijskih usklajevanj. Kolikor nam je znano je vsaka koalicijska partnerica opravljala posamična sestankovanja na temo holdinga. Potem so tukaj še posamična pogajanja s predstavniki delodajalci in predstavniki delavcev in verjetno še kakšna druga civilna družba. Minister, predsednica Vlade, to ni dobro, ni dobro in zdravo za voljo tega, ker s parcialnimi interesi, ki so morebiti celo popolnoma osebni ter morebitnimi lobističnimi vplivi dobimo zakonske rešitve, ki bodo daleč od tega, da bi sledile splošnemu javnemu interesu o učinkovitem, gospodarnem in preglednem upravljanju državnega premoženja. Kakorkoli verjetno bomo sezono zasedanj Državnega zbora v letu 2014 odprli z obravnavo novega predloga zakona. njegove vsebine sicer danes še ne bomo obravnavali, ampak kljub temu naj tukaj izrečem pričakovanje Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev, ki smo jih, to moram priznati, v pogovoru s predsednico Vlade nekoliko zbližali. V naši poslanski skupini stojimo trdno na stališču, da mora kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja ostati samostojna pravna oseba s svojimi lastnimi organi.

 Pri tem smo zbližali stališča o tem, da je vodenje postopka glede prodaje premoženja pospravljeno pod eno streho. Ostale vidike upravljanja pa bo kapitalska družba izvajala samostojno. Za nas je ključnega pomena, da premoženje ne preide pod lastništvo SDH in da le-ta ne more in ne sme razpolagati s kapitalsko naložbo v Kadu. Pri tem pač preprosto vztrajamo zato, ker želimo, da se ohrani, in spoštuje namen kapitalske družbe, to pa je zagotavljati dolgoročno finančno vzdržnost pokojninske blagajne in s tem varnost in stabilnost sedanjih in bodočih pokojnin. Seveda je DeSUS v tem mandatu sklenil že precej kompromisov.Čas krize in vprašljiva politična stabilnost to zahtevata od nas, a tokrat bomo vztrajali pri tem, da Kad ostane samostojen skrbnik upokojenskega premoženja. Tako je za nas aktualno tudi razmišljanje o izpolnitvi zakonske zaveze iz zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 2 po ustanovitvi rezervnega demografskega sklada do konca leta 2014 in določitvi virov zanj. Pri tem pričakujemo, da bo kot eden izmed virov sklada vsekakor določen tudi prispevek iz naslova kupnin od prodaje državnega premoženja. Z oziroma na to, da bomo v kratkem sprejemali nov zakon in strategijo upravljanja pa so bila na nek način predlagana priporočila Slovenske demokratske stranke iz zahteve za izredno sejo res nepotrebna. Kar pa se tiče same današnje razprave pa od nje pričakujemo, da bo zelo konstruktivna in tudi ocenjujemo, da bi lahko pripomogla k dobrim rešitvam upravljanja državnega premoženja.