Poslanec SDS Branko Grims ob obletnici t. i. izbrisa
torek, 26. 2. 2008Na današnji tiskovni konferenci, ob obletnici t. i. izbrisa, je poslanec SDS Branko Grims povedal, da je pojem izbrisanih v Sloveniji v resnici prenos iz evidence stalnega prebivanja v evidenco tistih brez urejenega statusa.
“V Evropi se je pojem izbrisanih uveljavil v zvezi z Baltskimi državami, kjer je bilo na 10.000 Rusom odvzeto državljanstvo teh držav in so dejansko živeli kot izbrisani, se pravi brez možnosti uveljavljanja svojih pravic”.
Poudaril je, da je bila v Sloveniji situacija povsem drugačna, kajti “Slovenija je bila država, ki je vsem ponudila državljanstvo ali možnost, da drugače uredijo svoj status”. Tiskovna konferenca, kot je poudaril Grims, je bila sklicana zaradi odziva na izraze, kot so, da naj bi Slovenija brez pravne podlage, naskrivaj izbrisala 18.305 ljudi in to naj bi storila rasistična, ksenofoba oblast.
Po mnenju Grimsa je govoriti o tem, da je država izbris naredila “na skrivaj, absurdno, kajti “kdor je doživel tiste čase, ve, da so bili v vseh javnih glasilih objavljeni celostranski oglasi, ki so ljudi pozivali, naj si uredijo svoj status. Vrteli so se telopi, takratni predsednik predsedstva Milan Kučan pa je imel na televiziji oseben nagovor, v katerem je vse prebivalce RS pozval, naj si uredijo status. Rekel je, da je čas, da se odločba Ustavnega sodišča obravnava tako, da se stvari uredijo in to je možno samo skladno z načeli moderne pravne države. Te pa, kot pravi, ne predvidevajo kolektivnega obravnavanja, ampak posamično obravnavo.
“V PS SDS smo vedno in tudi še naprej bomo zagovarjali stališče da, če je bila komu koli storjena krivica je to potrebno ugotoviti in popraviti, vendar nihče, ki je sodeloval kot napadalec na samostojno državo Slovenijo pa iz tega ne more imeti koristi”. Pravi, da je mogoče problem izbrisanih urediti le z ustavnim zakonom, saj omogoča individualno obravnavo, kar je v skladu z demokratičnimi načeli.
Takšna ureditev bi bila po mnenju poslanca tudi v skladu s politično zapuščino preminulega predsednika Janeza Drnovška. Pri tem je kot primer navedel zapis v pismu, ki ga je Drnovšek januarja 2006 poslal predsednikom vlade, DZ in parlamentarnih strank. V njem je, kot je takrat poročala STA, zapisal, da “predlog ustavnega zakona predstavlja sprejemljivo osnovo za nadaljnje dogovarjanje med strankami”. “Upam samo, da bodo vsi tisti, ki v teh dneh tekmujejo, da bi se razglasili za pravne in politične naslednike Janeza Drnovška, pri obravnavi ustavnega zakona dokazali, da s tem mislijo resno in bodo zakon podprli,” je dejal Grims.
“V Evropi se je pojem izbrisanih uveljavil v zvezi z Baltskimi državami, kjer je bilo na 10.000 Rusom odvzeto državljanstvo teh držav in so dejansko živeli kot izbrisani, se pravi brez možnosti uveljavljanja svojih pravic”.
Poudaril je, da je bila v Sloveniji situacija povsem drugačna, kajti “Slovenija je bila država, ki je vsem ponudila državljanstvo ali možnost, da drugače uredijo svoj status”. Tiskovna konferenca, kot je poudaril Grims, je bila sklicana zaradi odziva na izraze, kot so, da naj bi Slovenija brez pravne podlage, naskrivaj izbrisala 18.305 ljudi in to naj bi storila rasistična, ksenofoba oblast.
Po mnenju Grimsa je govoriti o tem, da je država izbris naredila “na skrivaj, absurdno, kajti “kdor je doživel tiste čase, ve, da so bili v vseh javnih glasilih objavljeni celostranski oglasi, ki so ljudi pozivali, naj si uredijo svoj status. Vrteli so se telopi, takratni predsednik predsedstva Milan Kučan pa je imel na televiziji oseben nagovor, v katerem je vse prebivalce RS pozval, naj si uredijo status. Rekel je, da je čas, da se odločba Ustavnega sodišča obravnava tako, da se stvari uredijo in to je možno samo skladno z načeli moderne pravne države. Te pa, kot pravi, ne predvidevajo kolektivnega obravnavanja, ampak posamično obravnavo.
“V PS SDS smo vedno in tudi še naprej bomo zagovarjali stališče da, če je bila komu koli storjena krivica je to potrebno ugotoviti in popraviti, vendar nihče, ki je sodeloval kot napadalec na samostojno državo Slovenijo pa iz tega ne more imeti koristi”. Pravi, da je mogoče problem izbrisanih urediti le z ustavnim zakonom, saj omogoča individualno obravnavo, kar je v skladu z demokratičnimi načeli.
Takšna ureditev bi bila po mnenju poslanca tudi v skladu s politično zapuščino preminulega predsednika Janeza Drnovška. Pri tem je kot primer navedel zapis v pismu, ki ga je Drnovšek januarja 2006 poslal predsednikom vlade, DZ in parlamentarnih strank. V njem je, kot je takrat poročala STA, zapisal, da “predlog ustavnega zakona predstavlja sprejemljivo osnovo za nadaljnje dogovarjanje med strankami”. “Upam samo, da bodo vsi tisti, ki v teh dneh tekmujejo, da bi se razglasili za pravne in politične naslednike Janeza Drnovška, pri obravnavi ustavnega zakona dokazali, da s tem mislijo resno in bodo zakon podprli,” je dejal Grims.