Poslanec Lisec in župan občine Brežice Molan: "Ideja združevanja občin je le odraz nemoči vlade pri reševanju dejanskih problemov"

Poslanec SDS Tomaž Lisec in župan občine Brežice ter predsednik Kluba županov in podžupanov pri SDS Ivan Molan o vladni nameri o izbrisu preko 100 občin in o davku na nepremičnine. V Sloveniji imamo dober sistem samoupravnih lokalnih skupnosti-občin. Občine so razvojni instrument okolja s katerimi se zagotavlja primerljive pogoje življenja in čim bolj enakomerno poselitev v celotni državi. S svojim delom so občine bistveno prispevale k zmanjšanju razvojnega zaostanka obrobja, periferije.Cilj vlade, da izvede združitev občin v času enega leta in načrt, da s tem doseže prihranek 200 milijonov EUR je nerealen, saj so večji del sredstva občin namenska, investicijska tudi iz virov EU.Občine so nastale demokratično na podlagi ustavne pravice in izražene volje ljudi, ki jo je nujno  upoštevati pri vseh nadaljnjih procesih kar je potrdila odločitev Ustavnega sodišča s primerom občine Ankaran.Danes se na nivoju občin izvaja 70% investicij v javnem sektorju. Poseg v strukturo občin bo resno ogrozil izvajanje teh.
Proces racionalizacije občin mora biti nujno demokratičen. Potrebno je izkoristiti obstoječe rešitve Zakona o lokalni samoupravi kot so to skupne občinske uprave, skupne občinske službe, povečati stopnjo zaupanja med državnim in lokalnim nivojem. Vlada naj za njih zagotovi ustrezno podporno okolje in spodbude za izvajanje teh.Uveljavitev predloga ukinitve bi prinesla dodatne administrativne naloge za občine, ki bi morale prevzeti naloge ukinjenih občin (novi akti, odloki…, spremembe v občinskih upravah, vprašanje kadra, zagotavljanje prostorov za združene občinske uprave, vprašanje nastajanja novih krajevnih skupnostih …). S tem bi se dodatno obremenilo tudi vse tiste občine, ki bi se jim ukinjene pridružile. Tako bi bili ovirani tudi vsi njihovi redni procesi. Z ukinitvijo številne državljanke in državljani izgubljajo možnost enakovredne dostopnosti do kvalitetne storitve in postajajo drugorazredni državljani, ukinjanje občin pa posledično predstavlja tudi ukinjanje osnovnih šol, vrtcev in ostalih javnih zavodov, ki delujejo kot podaljšane roke občin za izvajanje nalog v javnem interesu v teh občinah.Ocenjujemo, da je ideja projekta zmanjševanja števila občin nepremišljena in nestrokovno zastavljena, ki bo vodila k ponovni delitvi državljank in državljanov, na terenu med manjšimi in večjimi občinami, med urbanim in podeželskim okoljem. Izjave ministra dr. G. Viranta o neučinkovitosti majhnih občin so pavšalne, žaljive, ne temeljijo na strokovnih podlagah in jih je moč ovreči s predstavitvijo proračunov številnih manjših občin, ki izkazujejo učinkovitost in uspešnost pri črpanju evropskih sredstev.
Predvsem kaže na nemoč aktualne vlade pri reševanju dejanskih problemov. Vlada in resorno ministrstvo pozivamo naj takoj pristopi k debirokratizaciji in opusti izvajanje nepotrebnih nalog, ki obremenjujejo sistem. Ravno tako je nujno nadaljevati s projektom regionalizacije, ki bo sledil decentralizaciji in zagotovil nadaljnji enakomerni razvoj celotne države za vse državljanke in državljane. Vlada mora razmisliti o nadaljnji vlogi Upravnih enot, ki so posebnost naše države in predstavljajo nepotrebno delitev povezanih nalog in pristojnosti na lokalnem nivoju. Te naloge je potrebno prenesti čim prej na občine.Najmanj od vlade in ministra Viranta pa pričakujemo dialog pri nadaljnjih korakih. Upoštevati je potrebno izraženo voljo ljudi. Razmišljanje, da bo zakonodajalec šel  mimo že izražene volje ljudi je nesprejemljivo.Če tega na funkciji na kateri naj bi zastopal in izvajal interes najširše javnosti ni sposoben, pričakujemo njegov odstop oziroma razrešitev s strani predsednice vlade.

Z nepremičninskim davkom vlada uvaja novi krizni davekKlub županov in podžupanov  se zaveda  potrebe po spremembi  nepremičninske zakonodaje , a ne s povečanjem, ki bo ponovno prizadelo vse državljanke in državljane. Predlog vlade predstavlja novi krizni davek s katerim se nenamensko polni državni proračun. Vlada bo dodatno in neenakomerno povečala obremenitev nepremičnin državljank in državljanov, ki jih ti potrebujejo za osnovno bivanje.Nepremičninski davek ne nosi pričakovanih obremenitev  nadstandarda. Predvidena se drastično povišanje davka , kjer bo posameznik za stanovanjsko nepremičnino plačal tudi do petkrat in več  kot do sedaj. To bo dodatno  še povečalo obremenitve na podeželju  in s tem večanju razlik med centrom in ostalimi območji države.  Nepremičninski davek bo vplival na vsakega, saj bo posledično prispeval k zvišanju cen najemnin.Nesprejemljiv je tudi predlog povečanja obremenitev površin industrijskih in obrtnih con, ki ne sledi cilju spodbujanja gospodarstva. Ukrep obremenjuje gospodarstvo in znižuje privlačnost Slovenije za tuje investitorje.Občine nasprotujemo tudi razmišljanju, da vlada z nepremičninskim davkom obremeni javne objekte kot so to šole, vrtci, zdravstveni domovi, bolnice in kulturne spomenike. Ti že danes predstavljajo za občine veliko breme s stroški rednih vzdrževanj ob zavedanju, da so nujno potrebni za vsakodnevno življenje posamezne lokalne skupnosti.Ravno tako pričakujemo, da vlada opredeli namembnost priliva iz naslova povišanja nepremičninskega davka. Danes je del tega strogo namenski prihodek, ki ga občine investirajo v izboljšanje infrastrukture. Pričakujemo, da bo tako tudi v prihodnje tako v državnem kot občinskih proračunih.V času gospodarske krize predstavlja predlog nepremičninskega davka ob že sprejeti povišani stopnji DDV grob in nepremišljen ukrep, ki bo dodatno obremenil gospodarstvo in prispeval k večanju socialnih stisk in razlik med državljankami in državljani. Od vlade pričakujemo ukrepe, ki bodo obremenili nadstandard, luksuzno premoženje posameznikov in razbremenili gospodarstvo. S predlogom nepremičninskega davka pa vlada obremenjuje osnovni standard svojih državljanov.