Ob sklepu 27. redne seje državnega zbora so poslanci in poslanke v prvem branju obravnavali vladni predlog zakona o medijih, ki odpira številna vprašanja o svobodi izražanja, pluralnosti medijev in vplivu politike na medijski prostor. Poslanci in poslanke SDS so jasno in odločno opozorili na ključne pomisleke, ki se odpirajo s predlogom zakona, ki sicer postavlja pod vprašaj vrednote, ki so temelj demokratične družbe.
V nadaljevanju objavljamo stališče Poslanske skupine SDS, ki ga je na seji predstavil poslanec Andrej Hoivik.
Spoštovana ministrica dr. Asta Vrečko, spoštovani poslanci in poslanke, spoštovani mediji, ki vas nov zakonu o medijih definira kot storitev, lepo pozdravljeni.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo vložili zahtevo, da danes opravimo splošno razpravo o novem medijskem zakonu, ki jo je na silvestrski večer na dopisni seji sprejela vlada dr. Roberta Goloba. V našem stališču bom predstavil tri poglede na Zakon o medijih, eno strokovno mnenje in dva novinarska pogleda, ki so bili v zadnjem mesecu predstavljeni preko medijev - tako v tiskani kot digitalni obliki -, s katerimi se v naši poslanski stranki strinjamo in jih bomo zato v tem stališču ponovno javno obelodanili.
**
Dr. Dejan Verčič, redni profesor na Fakulteti za družbene vede, ekspert na področju strateškega komuniciranja in odnosih z javnostmi, pravi: “Zakon o medijih odpira številna vprašanja o njegovi ustreznosti in smiselnosti.”
Dr. Verčič nov medijski zakon označuje kot zakon, ki »temelji na razumevanju medijskega delovanja iz 20. stoletja, medtem ko ne poseže v realnosti 21. stoletja, je slab, nepotreben in, če bo potrjen v državnem zboru, škodljiv. Vlada slepo sledi vsemu najslabšemu, kar sta Evropska komisija in Evropski parlament sprejela na področjih digitalizacije, medijev ter umetne inteligence in kar na starem kontinentu duši svobodo izražanja ter svobodno podjetniško pobudo«. Ena od temeljnih pomanjkljivosti zakona je opredelitev medijev kot storitve. Predlog zakona regulira kanale, tehnološka sredstva in akterje – od novinarjev do vplivnežev –, ne pa storitve kot take«.
Glede financiranja pa dr. Verčič zaključi: Zdi se, da je predlog zakona napisan zaradi prijateljskega deljenja denarja »našim« medijem in nagajanja »njihovim«.
**
Nadalje na enem izmed portalov, ki tudi kritično naslavlja najnovejši zakon, preberemo tri ključne nevarnosti za slovensko medijsko krajino, če bo ta zakon kot tak uveljaven:
Prvič: Arbitrarno oz. (ideološko) določanje morebitnih neprimernih vsebin določenih medijev, ki jih bodo odstranjevali z grožnjo finančnih kazni, ali vsaj poskušali s tem.
Drugič: Pristransko določanje dodatne državne pomoči tako imenovanim prijateljskim medijem, kar bo še povečalo njihovo odvisnost in zavezo k “pravemu” poročanju.
Tretjič: Finančno izčrpavanje tistih, ki se ne obnašajo po smernicah trenutne oblasti in si upajo poročati vsaj minimalno kritično.
**
Nazadnje pa naj citiram še odmeven medijski portal, ki si ga zaenkrat kot poslanec v skladu z 39. členom Ustave še upam na glas poimenovati, to je Preiskovalno.si, in navajam:
Gre za predlog zakona, ki so ga prav tako raztrgali strokovnjaki. Vlada in njeni aktivisti pa želijo prikazati, da zakone trgajo »desni.« Tako tudi neodvisne strokovnjake in medije etiketirajo in diskreditirajo. Ministrica Asta Vrečko je populistična, ko kar na javni televiziji pripoveduje, da gre za politično zaroto pri novem medijskem predlogu in da zakon sesuvajo desni.
Ne, zakon je slab. Zakon uvaja cenzuro skozi ekonomske pritiske. Gre za ustrahovanje (tudi) neodvisnih medijev, omejevanje pluralnosti ter demokratični deficit. Z zakonom bi financirali svoje medije, kritične glasove pa bi ustrahovali in utišali. Pravzaprav bi prav nek medij, kot je Preiskovalno.si, ostal brez financiranja. Ker smo problematični. Ker delamo. Ker pač opravljamo svojo funkcijo čuvaja. Če bo zakon sprejet, pa bodo (kar bomo seveda lahko spremljali) nagradili svoje. Ti bodo še naprej pod levimi povzemali tiskovne konference, ukinili komentar kot novinarsko zvrst, politiko dajali na 22. minuto poročil in se tako samocenzurirali, pred interpelacijami pa s članki disciplinirali koalicijske partnerje. In da ne pozabimo. Kot doslej bomo brali hvalospeve predstavljeni zakonodaji, blatili pa bodo politične nasprotnike in kritične novinarje. Saj to je smisel medija in novinarstva, kajne? Slovenija je v kritičnih dneh, mesecih in letu. Poleg popolnega nadzora, ki ga želijo nad mediji, gre za nesprejemljivo centralizacijo moči ter možno zlorabo institucij. Če nisi z nami, si proti nam. To je modus operandi.
**
Spoštovani, ti pogledi in mnenja bodo danes preko tiskanih in digitalnih medijev znova poobjavljeni. Sedaj se nam zastavlja najpomembnejše vprašanje - kdo bo torej kaznovan po novem 53. členu Zakona o medijih, ki prepoveduje “spodbujanje nasilja ali sovraštva do skupine oseb ali člana take skupine na podlagi političnega ali drugega mnenja”.
Bo ta kazen doletela pravno osebo z globo od 2.000 do 20.000 evrov, ali pa z globo od 1.000 do 5.000 evrov samostojnega podjetnika posameznika? Morda bo z globo od 250 do 1.000 evrov kaznovana odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika, odgovorna oseba v državnem organu ali pa v samoupravni lokalni skupnosti? Nenazadnje pa sem lahko oglobljen tud sam kot posameznik od 100 do 500 evrov, ker sem bil v našem stališču “sovražen do Golobove vlade in njenega represivnega zakona”?
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo glasovali PROTI nadaljnji obravnavi tega medijskega zakona. Hvala lepa.