Poslanci iz vrst SDS so v Evropskem parlamentu delovali za dobrobit Slovenk in Slovencev ter Slovenije

Evropski poslanec dr. Milan Zver je izpostavil predvsem njegovo delo na programu Erasmus+ ter odboru za boj proti terorizmu, poslanka Romana Tomc je predstavila svoje delo na področju sociale in zaposlovanja, Patricija Šulin pa je spregovorila o njenih aktivnostih v odboru za proračun in o aktivnostih v primeru žledoloma v Sloveniji.

Dr. Milan Zver je uvodoma dejal, da je bil tokratni sklic Evropskega parlamenta precej drugačen kot prejšnja dva sklica. »Evropski parlament je postal bolj podoben nacionalnim parlamentom, kar se tiče odločanja in razprav. V prejšnjem sklicu ni bilo veliko napetosti, saj tudi ni bilo veliko ekstremistov z leve in desne, tako da smo v preteklem mandatu odločitve sprejemali z veliko večino, tokrat pa je polarizacija bistveno večja,« je dejal poslanec. Ob tem je dodal, da je v tem sklicu bilo veliko več zakonodajnih predlogov in zato tudi več možnosti za odločanje. » V Evropskem parlamentu tudi ni neke tipične koalicije in opozicije, parlament je dokaj polariziran in zgodi se, da so rezultati glede glasovanj kar izenačeni. Upam, da se bo na prihodnjih volitvah  lok demokratičnih strank utrdil in da bo prišel mir nazaj na evropsko politično sceno,« je še dodal poslanec in opozoril, da se Evropo v tem trenutku meče s tečajev na področju varnosti, obrambe, zato bi bilo dobro, »da naslednji mandat zasedejo politične stranke, ki bodo ne le ohranile, ampak razvijale Unijo.«

Nato je dr. Zver povedal, da je bil stalni poročevalec za program Erasmus+, »kjer smo v tem mandatu naredil kar nekaj korenitih sprememb.« »Pod enotno streho smo združili vse podprograme, ki so bili relativno ločeni pod seboj, v program Erasmus+ smo združili tudi programe za odrasle in šport,« je dejal evropski poslanec. Ob tem je dodal, da ima njegovo poročilo zakonodajni pomen in da se bo proračun za omenjeni program za obdobje 2021-2017 povečal iz dosedanjih 15 na 45 milijard evrov. »Od vseh političnih grupacij sem dobil soglasje za to poročilo, česar sem vesel. Predvsem tudi zato, ker imamo veliko dobrih projektov, želja s strani mladine, šol, in povečanje proračuna bo zelo dobrodošlo,« je dejal poslanec in ob tem ocenil, da so mladi, ki se udeležijo programa Erasmus+ bolj konkurenčni na trgu dela, bolj uspešni so tako profesionalno  kot v zasebnem življenju, bolj so integrirani v družbo, pogosteje se udeležujejo volitev. »Korist od programa pa imajo tudi univerze, lokalne skupnosti, kjer se Erasmus+ dogaja,« je še povedal dr. Zver.

V nadaljevanju je spregovoril tudi o poročilu o modernizaciji visokega šolstva in študija na daljavo. »EU zaostaja pri reformi visokošolskega sistema, prehitevajo nas druge regije v svetu, ki bolj uspešno uveljavljajo nov tip univerze 3. generacije, prav zato je malo evropskih univerz med najboljšimi na svetu, a bolonjski proces gre naprej in upam, da bomo najboljše univerze kmalu dohiteli,« je povedal evropski poslanec in dodal, da je v poročilu izpostavil tudi učenje na daljavo, ki lahko prispeva k znižanju stroškov študija in povečanju možnosti vključitve. »Preko študija na daljavo so lahko mnogi namreč aktivno vključeni v študij, naj samo omenim, da ima Stanford npr. takšno  učilnico s 100.000 študenti,« je povedal evropski poslanec. 

»Ponosen sem na otvoritev Pučnikove konferenčne dvorane v Evropskem parlamentu. Šest let sem si prizadeval za to, da smo na koncu postavili enega najpomembnejših Slovencev ob bok Churchillu, Schumanu in drugim velikanom evropske politike, otvoritve dvorane pa so se udeležili predsednik republike Borut Pahor, vodja ELS v EP Manfred Weber, predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani, nekdanji predsednik vlade Janez Janša, …« je naštel dr. Zver in spomnil, da  ko so odločevalci v Evropskem parlamentu prebrali pobudo oziroma predlog in življenjepis dr. Pučnika, ni bilo nobenega dvoma, ali si Slovenija zasluži tako prestižno mesto v Evropskem parlamentu.

»Bil sem tudi član posebnega odbora za boj proti terorizmu, ki je pripravil izjemno dobro in tudi zelo konkretno poročilo. Uspeli smo preglasovati predloge, ki so prišli s strani levice, tudi s strani Tanje Fajon in v njem smo tudi jasno zapisali, da je terorizem neposredno povezan z velikim valom migracij iz leta 2015,« je še dejal dr. Zver.

Evropska poslanka Romana Tomc je uvodoma opozorila, da je Mepranking, ki naj bi meril statistiko dela evropskih poslancev, v zasebni lasti. »Zanj pobirajo donacije med poslanci, najbrž je temu primerno tudi uvrščanje na lestvico dela in učinkovitosti poslancev,« je dejala poslanka in dodala, da pa je vendarle statistično gledano slovenska poslanka z največ nastopi v Evropskem parlamentu. 

»Izredno rada delujem v odboru za ekonomske in finančne zadeve, kjer se dotikamo vprašanj, povezanih z bančnim sistemom, zavarovalnicami in davčnim sistemom. Te teme vplivajo na obdavčitev in oblikovanje davčnega sistema v Sloveniji. Vendar pa so, kot mi povedo tudi novinarji sami, to zanje pretežke teme, da bi jih povzemali in predstavljali javnosti, zato je o tem delu znanega manj,« je povedala poslanka. Ob tem je dodala, da je tudi zaradi dela tega odbora prišlo do avtomatične izmenjave o transakcijskih računih posameznikov v tujini, kar je tudi po poročilu FURSa pripeljalo do zanimivih odkritij o tem, koliko računov imajo Slovenci v tujini in so neprijavljeni. »Na podlagi tega smo tudi dobili prilive v naš proračun,« je dejala poslanka.

Nato je spregovorila tudi o njenem delu na odboru za socialo in zaposlovanje. »Ko pride čas volitev, se vsi radi ukvarjajo s temi temami in poudarjajo svojo socialno čutečnost, mi na odboru pa smo ves čas obravnavali usode posameznikov, mladih, starejših, prekarnih delavcev,« je dejala poslanka. Ob tem je dodala, da je pripravila kar nekaj pomembnih poročil. »Kot primer naj izpostavim poročilo o porabi sredstev, ki jih je EU namenila za mlade. Pred leti smo imeli visoko brezposelnost in slabe gospodarske razmere, zato je EU za reševanje tega problema namenila več kot 8 milijard evrov. Sama sem pregledovala, kako se je denar porabljal v vseh državah članicah in to poročilo smo sprejeli z veliko večino in dali tudi priporočilo, da se za to področje nameni še dodatne napore, saj mora zaposlovanje mladih ostati naša prioriteta,« je povedala Romana Tomc.

V nadaljevanju je predstavila tudi svoja prizadevanja za to, da se 10.000 slovenskim otrokom ne odvzame pridobivanja otroških dodatkov, kar je s spremembo zakonodaje storila sosednja Avstrija. »To, kar je naredila Avstrija je diskriminatorno in nedopustno. Številni kolegi so se mi pridružili pri moji pobudi, tudi Evropska komisija je pritrdila mojemu opažanju in ugotovila, da Avstrija krši evropsko zakonodajo. Avstrija je zaenkrat dobila opomin in če ne bo spremenila zakonodaje, bo sledila tudi kazen,« je povedala Romana Tomc. Ob tem je še dodala, da je intenzivno sodelovala pri poročilih glede napotenih delavcev. »Veliko časa smo posvetili minimalni plači, prekarnih zaposlitvah, delu na črno. Sprejeto je bilo ogromno zavezujočih priporočil, ki jih bo morala upoštevati tudi Slovenija,« je poudarila evropska poslanka.

Nazadnje pa je spregovorila tudi o njenem delu na odboru PANA  to je odboru za preprečevanje pranja denarja in ugotavljanje davčnih utaj. »Na mojo pobudo je na tem odboru prišlo do mednarodne obravnave dogodkov v NLB, kjer je bila po ugotovitvah preiskovalne komisije Državnega zbora oprana 1 milijarda evrov denarja. Na seji odbora je bilo ugotovljeno je bilo, da  je do pranja denarja res prišlo in predsednik odbora je pozval Slovenijo, naj razišče dogajanja,« je dejala poslanka.

»Sem tudi zagovornica in sodelujoča pri predpisih, ki naslavljajo pogoje za mala in srednja podjetja in obenem podpiram mednarodne sporazume med državami, ki omogočajo sodelovanje podjetij oziroma gospodarstev« je povedala Romana Tomc.  

Po njenih besedah pa bo v naslednjem mandatu treba več pozornosti nameniti naši demografiji in s tem povezanim pokojninskim sistemom. »Nima samo Slovenija težav s tem, temveč vse ostale članice. Če se lahko ukvarjamo s tem, koliko dni imajo lahko očetje starševskega dopusta, potem moramo gledati tudi na demografski sistem in zavezujoča pravila, ki bodo države spodbudile, da bodo tudi  na tem zelo pomembnem področju bolj aktivni.

Evropska poslanka Patricija Šulin pa je uvodoma dejala, da je slovenska javnost po njenem mnenju premalo obveščena ne le o tem, kaj počnejo evropski poslanci, ampak tudi o tem, kaj pomeni članstvo Slovenije v Evropski uniji. Tudi ona je tako kot Romana Tomc poudarila, da Mepranking ne zajame vseh aktivnosti poslancev, da pa sama beleži statistiko in da je prva glede na količino in pisno vsebino deklaracij ter glede na postavljanje vprašanj Evropski komisiji. »Na mojo pobudo, kateri so se pridružili tudi ostali evropski poslanci, je bilo Evropski komisiji postavljeno vprašanje, zakaj naši državljani, ki imajo avtomobil registriran v Sloveniji, prekršek pa naredijo v Avstriji ali Italiji, obvestilo o prekršku prejmejo samo v italijanskem ali nemškem jeziku, morali pa bi ga prejeti v slovenskem jeziku,« je dejala Šulinova in dodala, da bodo prav zaradi te pobude obvestilo o prekršku, storjenem v tujini, skladno z direktivo, slovenski državljani morali dobiti v slovenskem jeziku.

»Sama sem bila v tem mandatu aktivna v odboru za proračun, kjer sem bila polovico mandata ena od podpredsednic tega odbora. Ta odbor se ukvarja z denarjem, ki se nateče v evropski proračun in predstavlja 1% BDP držav članic. Na tem odboru obravnavamo in sprejemamo povišanja na različnih proračunskih postavkah,« je povedala poslanka in dodala, da je  bila v tem mandatu trikrat članica delegacije Evropskega parlamenta pri tako imenovanem spravnem postopku pri sprejemanju letnih proračunov Evropske unije. »Mislim, da sem bila edina Slovenka pri postopku trialoga, kar si štejem tudi za veliko priložnost in čast. Tu smo evropski poslanci zagotovili, da je imel letni proračun v letih 2016, 2017 in 2018 več sredstev za raziskave, zaposlovanje, kohezijo. Prav tako smo zagotovili več sredstev za mala in srednja podjetja. To so pomembno pridobljena sredstva za izvajanje programov EU,« je poudarila evropska poslanka. 

Šulinova je spomnila, da je bila na začetku mandata  poročevalka v primeru žledoloma v Sloveniji, ki se je zgodil leta 2014 in ko je Slovenija utrpela  tudi hude posledice. »Kot poročevalka sem postopke pospešila, tako da je Slovenija  hitreje prišla do 18 milijonov evrov pomoči,« je povedala evropska poslanka. Dodala je, da je bila tudi poročevalka za prejem sredstev iz sklada za prilagoditev globalizaciji. Ob tem je spomnila, da je Slovenija za sredstva iz omenjenega sklada prosila zgolj leta 2010. »Mislilm, da Slovenija s tem, ko ne zaprosi za sredstva iz tega sklada zamuja veliko priložnost,« je ocenila Šulinova in ob tem opozorila, da so sredstva namenjena za primere, ko pride do večjih odpuščanj.

»Aktivna sem tudi v pogajanjih pri večletnem finančnem okviru za obdobje 2021- 2027. Ta pogajanja so pomembna tudi v luči predvidenega izstopa Združenega kraljestva iz EU, s čimer bo v letni proračun in finančni okvir priteklo manj denarja,« je povedala poslanka in dodala, da je Združeno kraljestvo druga največja neto plačnica v EU, saj letno vplača nekaj več kot 13 milijard evrov. »Trenutni predlog gre v smer povišanja sredstev in prispevkov držav članic iz 1% na 1,2% BDP in v iskanje novih lastnih virov. Sama menim, da bi Slovenija morala biti bolj aktivna pri pogajanjih in nasprotovati jemanju sredstev za različne področne politike,« je povedala Šulinova.

Nenazadnje je predstavila tudi svoje delo v odboru za transport in turizem. »Zavzemala sem se za to, da se v Evropi ohranja in vzpodbuja, da pride do več sredstev za ohranjanje naše evropske kulturne dediščine, kar je zelo pomembno za našo bit, obstoj in zanamce. V okviru te tematike sem v Evropskem parlamentu gostila čipkarice iz Idrije, ki so razstavljaje svojo čipko in tud s tem smo promovirali Slovenijo,« je povedala poslanka Šulinova. 

»V pisarni pri meni je delalo tudi veliko mladih stažistov, tako v Bruslju kot v Sloveniji in ta menim, da je priložnost za mlade. Stažiranje je lahko njihova odskočna deska ne le za domačo službo, ampak tudi za službe, ki se razpisujejo znotraj evropskih institucij, pa tudi  sicer,« je zaključila Šulinova.