Poslanci in poslanke SDS so ministrom zastavili številna aktualna vprašanja

Poslanke in poslanci so na 15. redni seji zastavljali vprašanja ministrom in ministricam. Poslanec SDS mag. Marko Pogačnik je ministra za finance vprašal glede imenovanja nadzornega sveta  Slovenskega državnega holdinga. “Zakon o slovenskem državnem holdingu je uveljavljen že več kot pol leta in vlada bi morala en mesec po uveljavitvi zakona Državnemu zboru predlagati tudi člane nadzornega sveta,” je poudaril poslanec. Po njegovem mnenju bi tudi bilo smiselno, da vlada predloži Državnem zboru klasifikacijo prodaje naložb in prične s postopki uveljavitve in pričetka delovanja Slovenskega državnega holdinga tudi zato, ker je Evropska komisija jasno dala neke usmeritve vladi, da se s privatizacijo mora pričeti in da se mora narediti resen pristop. 

Poslanec SDS Robert Hrovat je ministra za notranje zadeve in javno upravo, dr. Gregorja Viranta  vprašal glede problematike tako imenovanih izbrisanih. “Prav je, da se za nazaj uredi status tistim, ki tega statusa niso mogli urediti. Absurdno pa se mi zdi, da bomo sedaj po lanski sodbi evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu sprejemali zakon, ki bo v isti koš vrgel vse, torej od tistih, ki si dejansko niso mogli urediti statusa do tistih, ki si ga niso želeli urediti in so kasneje začutili priložnost za neko lastno korist,” je poudaril poslanec. Ob tem je prosil za pojasnilo glede sistemske ureditve odškodnin. “Kako bo opredeljen status upravičenca? Ali bodo tudi tisti, ki si niso želeli takrat urediti statusa med upravičenci? Kakšni bodo kriteriji za višino pavšalne odškodnine? Kako bo zajeto povračilo za premoženjsko in ne premoženjsko škodo? In pa seveda, kakšna večina se predvideva za sprejem tega zakona v Državnem zboru? Zanima me tudi ali zakon predvideva individualno obravnavo vsakega primera in kaj bo to na koncu pomenilo za državni proračun? Zanima pa me tudi, kako potekajo pogajanja o postopku prijateljske poravnave s predstavniki šestih tožnikov iz sodbe velikega senata evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Kurić in ostali proti Sloveniji?” je ministra še spraševal poslanec Hrovat.

Poslanec SDS dr. Vinko Gorenak je ministra za pravosodje dr. Senka Pličaniča postavil vprašanja v povezavi s sodniškimi dnevi v Portorožu. Poslanca je zanimalo: Koliko sodnikov oziroma drugih uslužbencev se je udeležilo teh sodniških dni? Ali jim je bil petek priznan delovni dan, torej ali so imeli ure priznane za petek? Ali jim je bil v soboto priznan delovni dan ali delovne ure? Ali so imeli udeleženci plačane dnevnice za službeno pot? Ali je iz proračunskih sredstev šel kakršenkoli evro iz katerekoli postavke državnega proračuna in v kakšni višini? Koliko sredstev proračuna ali Ministrstva za pravosodje ali sodišča je porabljenih ali v obliki dotacij ali kaj takšnega za sodniško društvo? Torej, če so kakršnikoli prilivi? Ali Ministrstvo za pravosodje ali kateri drug proračunski organ sofinancira društvo sodnikov? Kolikšna sredstva so bila po posameznih sodiščih porabljena za reprezentanco?In kakšna sredstva so namenjena izobraževanju na sodiščih? Poslanec je za enake podatke zaprosil tudi v povezavi s tožilsko organizacijo.

Poslanca SDS Danijela Krivca je zanimalo krčenje postavk v rebalansu v zvezi s področjem odprave posledic naravnih nesreč “Gre za krčenje v višini 63%, kar pomeni znižanje postavk iz 17 milijonov 200 na 6 milijonov 400, ” je izpostavil poslanec in v nadaljevanju vprašal, na kakšni podlagi se je vlada odločila za tako veliko zmanjšanje? “Ravno tako pa ne razumem ministrstva in Vlade, glede na to, da je tako velik rez predviden za celotno področje zaščite, reševanja oziroma odprave posledic naravnih nesreč in v tem sklopu tudi odpravo posledic po potresu, kjer so tako veliki rezi stroškov lahko problematični, predvsem, ker je že podpisanih veliko pogodb z izvajalci. Zato se sprašujem ali se Ministrstvo in vlada zaveda kakšni stroški oziroma škoda za državo lahko iz tega naslova nastane? Sprašujem se tudi, ali se zavedajo, da bo to pomenilo povečanje in podaljšanje popotresne obnove in tudi drugih odprav posledic naravnih nesreč, kar bo pomenilo v končni fazi tudi povišanje stroškov?” se je vprašal poslanec SDS Krivec. Poudaril je še, da je znižanje nerazumno tudi glede na kontekst pomoči države in vlade gradbenemu sektorju, projektantom, gradbeno-obrtniškem in instalacijskim izvajalcem del, ki jim določena dela v okviru odprave posledic naravnih nesreč

Poslanec SDS mag. Štefan Tisel je na seji opozoril, da imamo v Sloveniji še vedno premajhno število zdravnikov. “Če se primerjamo z ostalimi evropskimi državami, smo na repu po številu zdravnikov na število prebivalcev. V nekaterih državah je ta številka dvokratnik ali celo več kot v Sloveniji. Do nedavnega je Slovenija sprejemala precejšnje število zdravnikov iz drugih držav, približno 50 do 70 letno. V času ministra za zdravje, gospoda Marušiča, v Pahorjevi Vladi pa je bil celo sprejet zakon, ki je olajšal dotok zdravnikov iz držav bivše Jugoslavije. Tudi emigracije oziroma odhod zdravnikov iz Slovenije je precejšen oziroma še traja. V Sloveniji sta dve medicinski fakulteti, ki letno prispevata približno 250 novih zdravnikov. Pripravništvo in specializacije so plačane iz javnih zdravstvenih sredstev. V zadnjem letu so zdravstveni zavodi omejili zaposlovanje zdravnikov, tudi že specialistov po končani specializaciji oziroma po opravljenem pripravništvu. Tako je približno 150 mladih zdravnikov na Zavodu za zaposlovanje in grozi, da bo do konca leta teh zdravnikov 300. Zdravnikov primanjkuje zlasti na osnovnem nivoju, splošnih oziroma družinskih zdravnikov, “je v svojem poslanskem vprašanju nanizal poslanec. Ministra za zdravje dr: Tomaža Gantarja je nato vprašal, kakšne ukrepe načrtujete za zaposlitev mladih zdravnikov, ob tem, da je zlasti na primarnem nivoju takšno pomanjkanje.

Poslanka SDS Mateja Pučnik pa je vprašanje naslovila na ministra za izobraževanje, znanost in šport, dr. Jerneja Pikala. Poslanka je izpostavila, da je v medijih zasledila, “da ste z okrožnico obvestili osnovne šole, da se s prihodnjim šolskim letom 2013/2014 ukinja uvajanje obveznega drugega tujega jezika. Ta novica je po odzivih sodeč razburila veliko število osnovnih šol, tako učiteljev, staršev in učencev, ki so bili v ta projekt vključeni,” je dejala. Spomnila je, da je prejšnja vlada načrtovala, da bi s prihodnjim šolskim letom drugi tuj jezik postal neobvezen predmet za učence od 4. do 9. razreda, postopoma pa bi se nadaljevalo tudi uvajanje obveznega drugega tujega jezika od 7. do 9. razreda.”Osebno sem mnenja, da bi ministrstvo pri svoji odločitvi moralo upoštevati mnenje stroke in staršev ter predvsem sprejemati odločitve, ki so dobre za otroke, in ukinitev obveznega drugega tujega jezika to vsekakor ni, ” je ocenila poslanka Pučnika, ministra pa vprašala: Koliko osnovnih šol in učencev je vključenih v projekt uvajanja drugega tujega jezika kot obveznega učnega predmeta?Koliko sredstev smo za ta projekt že porabili?Na podlagi katerih študij je bila sprejeta odločitev, da se ukine ta projekt? Zakaj ministrstvo pri svoji odločitvi ne upošteva mnenj stroke in staršev?In ne nazadnje koliko učiteljev tujih jezikov bodo zaradi te ukinitve tega projekta izgubilo službo?