Poslanca SDS Grims in Kovačič o sprejemu novega Kazenskega zakonika

Na današnji tiskovni konferenci sta poslanca SDS Branko Grims in Dimitrij Kovačič predstavila stališče PS SDS do predloga novega Kazenskega zakonika. Grims je opozoril na obstoječe stanje “sedanji zakon sega v leto 1994, ko se je pohitelo s sprejemanjem nove tovrstne zakonodaje, zato da bi se izognilo uporabi takratne republiške zakonodaje”.Kovačič pa je opozoril, da je obstoječi kazenski zakonik zgolj “nek kolaž stare jugoslovanske pravne zakonodaje”. Grims je poudaril, da se je zaradi hitenja s sprejemom zakona v letu 1994 pojavil negativni stranski učinek, in sicer se je velika večina določb in poudarkov, s tem pa tudi vrednostna izhodišča, na ta način povzemalo iz dotedanje jugoslovanske ureditve. “Slovenija je edina, ki ima na ta način ohranjeno nekdanjo Jugoslovansko pravno doktrino v delu svoje zakonodaje, kajti vse druge nekdanje jugoslovanske republike so to zakonodajo že pred leti bistveno spremenile.”Sedaj se, kot pravi, prvič postavlja možnost, da se naredi vrednostno spremembo. Za primer takratnih vrednostnih izhodišč je navedel primer pravne doktrine, kjer se na prvo mesto naloge kazenskega prava postavlja varovanje takratne družbene ureditve. “Kazensko pravo je bilo sredstvo za zatiranje in sistematičen boj proti določenem razredu, ki se je zaradi svojih drugačnih pogledov upiral celovitosti obstoječe družbene ureditve.”Opozoril je, da gre pri sprejemu novega Kazenskega zakonika za vrednostno spremembo in za uskladitev s sedanjimi človeškimi vrednotami. “S spremembo Kazenskega zakonika bi se odstranilo zadnje sledi varovanja družbene ureditve in raznih pojmov kot so družbena nevarnost, kar v modernem pravu nima svojega mesta.”V novem Kazenskem zakoniku so, po besedah Grimsa, bolje varovani otroci, zdravje ljudi in okolje, prvič je tud inkriminirano mučenje. Poleg tega so klasificirana tudi nova kriminalna dejanja na področju gospodarstva, delovnih razmerij in tudi na področju terorizma ter zločinov zoper človečnost. “Na prvo mesto se bo postavilo vrednote kot so človekovo življenje, svoboda in osebna integriteta.”  Kovačič je predstavil novi Kazenski zakonik in rekel, da se je že takrat vedelo, da je ta zakonik začasen in da bo treba sprejeti novega.Opozoril je, da tudi ta zakonik verjetno ne bo zadnja reforma zakonodaje, ampak bo v prihodnosti še potrebna dopolnitev. “Prehod iz ideološkega koncepta kriminalitete kot razrednega pojava v nov koncept varovanja vrednot je s tem predlogom zagotovljen.”Za obstoj kaznivega dejanja in odgovornost storilca kaznivega dejanja so, kot pravi potrebni štirje elementi, in sicer storitev in določitev dejanja v zakonu, krivda ter pa odsotnost posebnih razlogov za izključitev kaznivosti. “V javnosti se je večkrat omenjala nova sankcija za najhujše oblike kriminalitete in to je dosmrtni zapor. To se je omenjalo kot dokaz za povečanje represije v Sloveniji.” Pojasnil je, da se taka kazen lahko izreka samo za najhujše oblike kriminala, ki so določene v rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča in, kot pravi, gre za korektno uskladitev z mednarodnim pravom.Rekel je, da v praksi izrek dosmrtnega zapora še ne pomeni, da se bo to tudi dokončno realiziralo, kajti po 25 letih so predvidene možnosti pogojnega odpusta, potem pomilostitev in izredna omilitev kazni.Omenil je pomembno novost, in sicer glede zastaranja, kot pravi, ne bo več ločevanja med relativnim in absolutnim zastaranjem kazenskega postopka, ampak bo obveljalo samo absolutno.Izpostavil je kazniva dejanja, ki so predpisana kot nova kazniva dejanja.Opozoril je tudi na druge novosti kot je na primer preoblikovanje dosedanjega kaznivega dejanja poslovne goljufije, kot samostojno kaznivo dejanje je uvedena zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, poneverba in neupravičena uporaba sta sedaj vključeni kot premoženjski delikt v kaznivem dejanju zatajitve. Pomembna novost pa je, kot pravi, tudi kriminaliteta, ki se nanaša na zlorabo bančnih in kreditnih kartic. Novi Kazenski zakonik, kot pravi Kovačič, pomeni novi koncept Evropskega kazenskega prava, kajti “takratni zakonik ni predstavljal prehoda v reformiran svet”.