Poslanca Irgl in Černač o neustreznem vodenju seje Komisije

Poslanca SDS Eva Irgl in Zvonko Černač sta na novinarski konferenci predstavila stališče Poslanske skupine SDS o včerajšnjem poteku seje Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. Poslanka Eva Irgl je dejala, da je vodenje včerajšnje seje, s strani predsednice, preseglo vse meje, “za nas je to pravzaprav škandalozno”. Opozorila je na dejstvo, da seja še vedno traja, kajti predsednica te seje ni prekinila saj ko jo je zapustila ni zagotovila nadomestnega vodenja. Rekla je,da je “takšno ravnanje popolnoma neodgovorno, za vsakega poslanca, ki je predsednik nekega odbora ali komisije, še posebej ko govorimo o poslanki, ki je del tega parlamenta že nekaj časa, in dobro pozna poslovniško proceduro. V tem parlamentu se še nikdar ni zgodila takšna stvar, da bi nekdo zapustil sejo, ne da bi poskrbel za to, da bi se seja nemoteno nadaljevala in zaključila.” V primer je navedla obravnavo resolucije o visokem šolstvu, na Odboru za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj, kjer “smo bili priča različnim poslovniškim nepravilnostim, vendar se je predsednik odbora Rudi Moge, do vseh nas vedel odgovorno. Po odločitvi, da bo sejo, v imenu Poslanske skupine LDS, zapustil, je zagotovil, da sem sama kot podpredsednica odbora to sejo nadaljevala in jo zaključila.” Poudarila je, da je brezbrižen odnos, ki ga je v tem trenutku oziroma včeraj izpostavila pri tako pomembnem vprašanju kot je poseg v človekove pravice, predsednica te komisije, je “za nas nerazumljiv in nesprejemljiv. Včeraj se je zgodil presedan glede vodenja seje, tako kot se je zgodil presedan  s tem ko je predsednica komisije na to sejo povabila novinarja Vladimirja Voduška, samo zato ker je v interesu javnosti podajal novice in osvetljeval zgodbo. To je za nas resnično pravi poseg v medijsko svobodo. Na to se ni odzval noben mirovni inštitut in tudi ne predsednik društva novinarjev, ki vedno opozarja na kršitve. Novinar je bil na zatožni klopi, zato ker je objavljal stvari, ki jih je povedal politik, nekdanji premier”. Opozorila je na to, da so glede na včerajšnje dogajanje na seji omenjene Komisije, danes dopoldan člani Komisije, na predsednico le te naslovili dopis. V njem člani Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti poslanske skupine SDS ugotavljajo, da 8. nujna seja, ki se je pričela v sredo 3. oktobra 2007, ob 14.00 uri, še traja in ni zaključena, zato jo pozivajo naj v skladu z 62. členom Poslovnika Državnega zbora nemudoma zagotovi pogoje za nadaljevanje. Poudarila je, “predsednica te iste komisije je kršila Poslovnik s tem, ko na zahtevo sklica te seje tega ni storila v Poslovniškem roku 15 dni, in danes, oziroma včeraj je s to prakso nadaljevala in jo še bolj poglabljala”. Izpostavila je, da je 26. septembra 2007 ga. Potrata dejala, da bo to sejo vodila korektno in “strogo v skladu s Poslovnikom državnega zbora”. Irglova je povedala “s takšnim vodenjem se je  ponovno pokazalo, da so nekateri za zaščito svojih strankarskih kolegov pripravljeni storiti vse. Včerajšnja seja je odprla vrsto Ustavno pravnih vprašanj in obžalujem, da predsednica komisije, zaradi nekih političnih, višjih interesov ni prepoznala pomembnost te problematike in seje ni izpeljala do konca in seje ni zaključila”. Poslanec Zvone Černač je povedal, “če že gremo mimo Ropovih klevet, ki jih je neštetokrat ponovil in ki jih z ničemer ne more utemeljiti in za katere sedaj, ko se jih je očitno še sam ustrašil, išče uteho celo v obtožbi nekega novinarja, pa ne moremo iti mimo tega, o čemer smo govorili včeraj. Govorili smo o kršitvah ene izmed temeljnih človekovih pravic, ki jo določa Ustava v 37. členu, pravice do komunikacijske zasebnosti”. Rekel je, da je tak poseg, torej prisluškovanje, brez odločbe sodišča nedopusten. Izrazil je obžalovanje, da ta seja ni bila zaključena, še posebej zato, ker se je to zgodilo na seji komisije, na kateri naj bi bili do spoštovanja človekovih pravic še posebej občutljivi. Dejal je: “Govorili smo o odgovornosti, ki ni samo deklarativna norma, ki se zapiše v nekih dokumentih ali programskih vsebinah. Odgovornost je potrebno izvajati v praksi. Neka stranka ne more delovati dvolično in v nekem delu, v dokumentih, pisati vizionarske ideje, v praksi pa ravnati ravno nasprotno in s tem podirati vse tisto, kar so si v nekem deklarativnem programskem dokumentu zastavili.” Poudaril je, da to ni odgovorna politika, da to ni politika tretjega tisočletja, na pragu katerega smo.