Poskus uvedbe vrednotnic je bil zelo slab poskus polnjenja proračunske luknje

Poslanci in poslanke na današnjem nadaljevanju redne mesečne seje razpravljajo o noveli zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila poslanska skupina SDS. V imenu predlagatelja je stališče podala poslanka Suzana Lep Šimenko.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

SUZANA LEP ŠIMENKO: Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani državni sekretar. Lepo pozdravljeni. Aprila 2014 je državni zbor sprejel spremembo zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki je med drugim za izvajanje osebnega dopolnilnega dela vpeljal sistem vrednotnic. V praksi to pomeni, da mora posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo le-to priglasiti ter si pridobiti vrednotnico. Cena vrednotnice znaša 9 evrov, od katerih se 7 evrov nameni za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 2 evra za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicno bolezen. V posameznih primerih mora vrednotnico plačati naročnik. To je, kadar izvajalec zanj opravi določeno delo, kot so varstvo otroka, pomoč pri gospodinjskih opravilih, inštrukcije in podobno.Plačati jo mora vsak naročnik posebej in za vsak mesec posebej, kar za izvajalca lahko pomeni več vrednotnic na mesec, odvisno seveda od števila naročnikov. V primerih kadar izvajalec izdeluje in prodaja izdelke domače in umetnostne obrti, ročna dela, nabira gozdne sadeže ali zelišča in tako naprej mora vrednotnico izvajalec plačati sam.  Praviloma to pomeni eno vrednotnico na mesec.

S tem sistemom naj bi delo potekalo zakonito, izvajalcu pa bi se s tem omogočila osnovna socialna varnost. Ena vrednotnica naj bi izvajalcu prinesla en dan pokojninske dobe. To velja, seveda, za tiste, ki so v obdobju svoje delovne aktivnosti, za upokojence to ne pomeni dodatne pokojninske dobe. Sistem za njih torej ni prav nič spodbuden.

Kakšne so bile napovedi ministrica dr. Anje Kopač Mrak ob uvedbi sistema vrednotnic – napovedovala je, da se bo zmanjšalo delo na črno. Pa se je res? Poglejmo si podatke. Ministrica je napovedovala, da se bo število registracij osebnega dopolnilnega dela podvojilo, kar bi naj pomenilo okoli 18.000 registriranih izvajalcev osebnega dopolnilnega dela. Po podatkih s spletne strani AJPES je na dan, 18. 5. 2016, na seznamu posameznikov, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, zgolj 6.084 posameznikov, torej zgolj tretjina tega, kar je napovedovala ministrica. Več kot očitno je, da uvedba vrednotnic ni spodbudila posameznikov, da bi registrirali svoje osebno dopolnilno delo, ampak prej nasprotno. Ministrstvo si je obetalo, da bi, če bi bilo registriranih 18.000 izvajalcev osebnega dopolnilnega dela, v pokojninsko in zdravstveno blagajno dodatno priteklo 2 milijona evrov. Kakšna pa je realnost? V letu 2015 se je v omenjeno blagajno steklo zgolj 158.500 evrov, od tega za pokojninsko zavarovanje okoli 123.000 in okoli 35.000 za zdravstveno zavarovanje.

Po podatkih ministrstva za delo so znašali stroški uvedbe sistema vrednotnic do konca leta 2015 200.000 evrov. Seveda pa je k temu treba prišteti še tekoče stroške, administrativne stroške, stroške dela v upravnih enotah, na AJPES, Finančni upravi in tako naprej. In kaj lahko iz tega vidimo – da se za uvedbo in delovanje sistema vrednotnic porabi bistveno več, kot se skozi prispevke vrne v pokojninsko in zdravstveno blagajno.

Sistem vrednotnic predstavlja izjemno lahko priložnost za prikrivanje dela na črno, saj vzpostavlja okvir, ki se dejansko lahko zlorablja za povišanje sive ekonomije in dela na črno. Po obstoječem sistemu namreč ni pomembno dejansko delo in dejansko plačilo. Rečemo lahko le to, da je bil poskus uvedbe vrednotnic zelo slab poskus polnjenja proračunske luknje. In zaradi tega v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagamo ukinitev vrednotnic.

Poglavitne rešitve, ki jih predlagamo, so naslednje. Prvič, da se črtajo členi, ki se nanašajo na zakonsko podlago sistema vrednotnic, in nadomestijo z ureditvijo, ki je veljala pred tem, ohrani se zgolj omejitev dohodka osebnega dopolnilnega dela. Drugič, predlagamo, da se osebam, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, omogoči prostovoljna izbira glede pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. Kar pomeni, oseba, ki izvaja osebno dopolnilno delo, bi se lahko zavarovala za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini, ki jo bo sama izbrala, vendar najmanj v višini 7 evrov na mesec. Prostovoljno bi bilo tudi zavarovanje za poklicne poškodbe in bolezni v višini pavšala za zdravstveno zavarovanje. Hvala.