Poskrbeti moramo za različne oblike pokojninske varnosti
ponedeljek, 3. 11. 2008V nadaljevanju je dr. Worms izpostavil tudi podaljšanje življenjske dobe in staranje prebivalstva. »Sedaj imamo stanje, ko imamo pet generacij, medtem ko so še nedavno obstajale le tri. Prva se je tega problema zavedla Norveška, ki se je tudi že lotila ustreznih ukrepov, sedaj ji sledijo tudi druge države,« je dejal dr. Worms. »Danes pokojnino uživajo posamezniki v povprečju 17,5 let, leta 2050 bo številka narasla že na 25 let. Politiki so zato dolžni ustvariti pogoje za izplačilo pokojnin, ki ne bi smelo biti pogojeno z zunanjimi dejavniki, kot so inflacija in podobno,« je še poudaril dr. Worms. Opozoril je tudi na skupno zavezo, da mora biti pri upokojitvi pri 65. letu starosti zagotovljena polna pokojnina in da mora biti takšna pokojnina zagotovljena tudi v primerih, ko ni izpolnjen pogoj starosti, je pa posameznik vplačeval 40 let v pokojninsko blagajno. Kot je še poudaril dr. Worms, se iz delovnega procesa ne sme izključevati tistih posameznikov med 60. in 70. letom starosti, ki želijo še vedno sodelovati v njem, in so tega zmožni.
Dr. Worms je še dejal, da države ne bodo mogle plačevati celotnih pokojnin, zato »do dosega pokojninske dobe ne smemo stati križem rok, temveč moramo poskrbeti za različne oblike pokojninske varnosti.« Pri tem je kot možnost navedel tri »varnostne stebre«, kjer prvega predstavlja prispevek, ki ga država odtrga od plače, drugi »varnostni steber« predstavlja rešeno stanovanjsko vprašanje, ki naj bi si ga zagotovili v delovno aktivni dobi, »tretji steber« pa predstavljajo vlaganja dela osebnega dohodka na posebni pokojninski račun.
Nato je udeležence srečanja nagovorila dr. Flemmingova, ki je izrazila zadovoljstvo nad dejstvom, da imajo vse stranke gostiteljice dogodka zveze seniorjev in da te zveze seniorjev uspešno sodelujejo pri skupnih projektih, tako v Sloveniji, kot tudi na evropski ravni. Poudarila je še, da je EU čudovita, saj v njej živimo v sožitju, kot bratje in sestre. Kot je dodala, pa tudi EU ni popolna. »Še vedno obstaja demokratični deficit, saj se nekaterih velikih skupin, kot so seniorji, ki predstavljamo 30 % prebivalstva EU, ne sliši dovolj. Mi želimo biti slišani, želimo soodločati, saj želimo ustvariti lepšo prihodnost zase ter za naše otroke in vnuke,« je poudarila dr. Flemmingova.
Dobro obiskano predavanje se je zaključilo s postavljanjem številnih vprašanj gostoma, ki sta nanje seveda z veseljem odgovorila.
Dr. Worms in Dr. Flemmingova sta se sicer danes dopoldne sestala tudi s podpredsednikom SDS dr. Milanom Zverom, ki jima je predstavil delo SDS na področju medgeneracijskega dialoga.
Klub seniork in seniorjev SDS je dogodek organiziral skupaj z Zvezo seniorjev NSi in Zvezo upokojencev SLS. Vse tri seniorske organizacije so članice Evropske zveze seniorjev, ki si prizadeva za spodbujanje medgeneracijskega dialoga, vseživljenjsko učenje ter preprečevanje socialne izključenosti upokojencev.
