Mnenje informacijske pooblaščenke pritrjuje mnenju SDS o tem, da bi tajni podatki poročila o brezplačnikih lahko bili prekriti, poročilo pa dostopno javnosti Informacijska pooblaščenka je v svojem pisnem neformalnem mnenju že 21.9.2011 predsednici preiskovalne komisije o brezplačnikih mag. Meliti Župevc zapisala naslednje: “Tudi, v kolikor boste ugotovili, da se v poročilu nahajajo izjeme od prosto dostopnih informacij, pa velja opozoriti na institut delnega dostopa, ki ga ureja 7. člen Zakon o odstopu do informacij javnega značaja. Ta določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije po 6. členu, to se pravi, osebne podatke in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi ti ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Povedano drugače, tudi v kolikor del poročila vsebuje varovane podatke, lahko javnost s poročilom seznanite v obliki delnega dostopa tako, da se na dokumentu prekrije varovane podatke, preden se ga posreduje javnosti.”
Predsednica preiskovalne komisije mag. Melita Župevc je zavajala, ko je na seji trdila, da bi z umikom stopnje zaupnosti kršila zakon. Isto so ponavljali Kumer in še nekateri drugi poslanci iz sestava bivše koalicije. Iz citiranega dopisa informacijske pooblaščenke je resnica ravno nasprotna – zakon je kršen, ker se s poročila v delu, ki vsebuje javne podatke, ni umaknila stopnja tajnosti. Navajanje, da mora poročilo ostati v celoti zaupno in skrito pred očmi javnosti, je torej bilo potrebno samo zato, da se je manipulacija nekdaj vladajoče koalicije glede brezplačnikov lahko nadaljevala, pri čemer so skrajno grobo in žaljivo napadali SDS.
Ob strani pa je ostalo dejstvo, da je preiskovalna komisija o brezplačnikih pravzaprav bila krinka za grob napad na svobodo medijev, predvsem na dva brezplačnika, ki sta si drznila biti drugačna, kar je protidemokratično.
Jože Tanko,
vodja PS SDS
