Poročilo PK o Vrhovnem državnem tožilstvu

Stališče PS SDS je predstavil DIMITRIJ KOVAČIČ. Tudi v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo podprli predlagano poročilo in predlagane sklepe. Zdi se nam prav, da vendarle presodimo o obdobju, ki ga je preiskovalna komisija obdelovala, da ugotovimo ali je bilo v tem obdobju tožilstvo uspešno učinkovito ali ne. Po našem trdnem prepričanju delo ni bilo uspešno in ravno zato na podlagi ugotovitev te neuspešnosti, smo poročilo pripravili in predlagamo tudi ustrezne sklepe. Vsakdo ima seveda pravico do ločenega mnenja, ampak seveda ločeno mnenje, ki govori o tem, kot da je bilo vse v najlepšem redu, kot da je stvar uspešno in učinkovito funkcionirala, po našem trdnem prepričanju ne zdrži resne presoje. Ni bilo v redu. Nenazadnje tudi to, da je praktično v celoti, celotna divja privatizacija potekala in ostala nekaznovana, priča o tem, da nekaj ni bilo v redu, tudi na področju tožilstva, pa če se še kdo tako trudi in igra vlogo advokata tega tožilstva, da je vse v najlepšem redu. Ni in vladajoča koalicija ni zahtevala preiskovalne komisije in je ni ustanovila. To preiskovalno komisijo je zahteval Državni svet. In gospod Kumer, ki govorite tukaj iz klopi, da ne govorim resnice, vi to zelo dobro veste. Ni bila to vladajoča koalicija. Državni svet jo je zahteval na podlagi predloga gospoda Zupana člana LDS. Torej, ravno obratno, kot se govori, da je to vladajoča koalicija sproducirala in na tej podlagi politizira. Ravno obratno, politizirate tisti, ki govorite, da je to vladajoča koalicija pripravila za svojo politično propagando, ni res. In ko govorimo no predlaganih sklepih je treba vedeti, da je bilo obdobje preiskovalne komisije 2000-2004. In predlagani sklepi se nanašajo na zaključek tega obdobja. Ne nanašajo se na danes, kajti če pregledamo vsebino teh predlaganih sklepov, potem lahko ugotovimo, da je bilo nekaj teh stvari do danes že realiziranih od 2004 naprej. Zato seveda ni nič v kontradikciji, kar se je dalo tudi zaslediti. Ker pa sem zaznal tudi nekatera nasprotovanja, ki se nanašajo na to, da naj bi v nekih konkretnih primerih, ki jih je obravnavala komisija, postopki na sodišču še trajali in da zato komisija ne bi smela to obravnavati naj povem, da komisija nič takega ni obravnavala. Ker je bilo navedeno konkretno ime, zadeva Popovič, naj povem, da je komisija obravnavala le tisti del tega primera, ki je bil pravnomočno končan. Pravnomočno je bilo ugotovljeno s strani Vrhovnega sodišča, da je bil odrejeni pripor nezakonit. In samo v zvezi s tem je preiskovalna komisija zadevo obdelovala. In vse drugo, kar se govori in širi, enostavno ne drži. Kasneje verjetno bo čas še za kakšno pojasnilo. Ampak glede na to, da se govori, da ni bilo na delo tožilstev v obdobju 2000-2004 nikakršnih pritiskov, da je to samo nek politični pamflet, da ni bilo političnih  pritiskov, da ni bilo pritiskov kapitala, bom navedel samo ne značilni primer, ki je tudi zapisan v tem poročilu, ampak vendarle se mi zdi dovolj značilen da ga lahko še posebej izpostavim. In sicer, to je primer, ki kaže na stanje duha in dojemljivost oziroma podvrženost političnim vplivom ali pritiskom, zaradi česar tožilstvo pogosto ni ravnalo in delovalo v skladu s svojimi pristojnostmi, predpisanimi v pozitivno pravnih predpisih, pač pa je večkrat prevladoval politični ali kapitalski interes. Gre za že prej omenjeni kazenski pregon Draga Kosa in Romana Praha, ki sta v vlogi kriminalistov brez sodne odredbe pregledovala telefonske komunikacije novinarja Ranca. Tedanji državni tožilki, ki je zadevo vodila, je generalna državna tožilka Cerarjeva preprečila nadaljevanje pregona, zato je tožilka odstopila kot vodja skupine za posebne zadeve, ker je smatrala, da gre za grob poseg v tožilsko neodvisnost in njeno avtonomnost. V nadaljevanju ta zadeva ni dobila nikakršnega epiloga, saj je novi tožilec, ki mu je generalna tožilka dodelila zadeve, kasneje odstopil od pregona. Še kasneje je v postopku varstva zakonitosti Vrhovno sodišče pravnomočno ugotovilo, da je bila odredba o pregledu telefonskih pogovorov novinarja Ranca nezakonita, da je bilo ravnanje kriminalistov Kosa in Praha protipravno in je predstavljalo grobo kršenje človekovih pravic. In tak pregled pogovorov bi bil nezakonit, kot je zapisalo Vrhovno sodišče, torej bi bil nezakonit in protipraven in bi grobo kršil človekove pravice, celo tudi v primeru, če bi sodišče predhodno odobrilo pregled telefonskih klicev, saj bi bila takšna odobritev nezakonita. In ko pregledamo politične funkcije akterjev v tej zvezi, ko je bila generalna državna tožilka imenovana na to funkcijo s strani tedanje vodilne vladne stranke iz katere je izhajal tudi tedanji notranji minister, ki je sproduciral afero Vič Holmec in je moral potem, ko se mu je naklep ponesrečil tudi zapustiti ministrsko mesto, sama generalna tožilka pa je svojo tožilsko funkcijo celo zamenjala za pravosodno ministrico, za funkcijo pravosodne ministrice, kmalu za tem pa tudi formalno vstopila v to politično stranko na podpredsedniško mesto. Torej, ko pregledamo te politične funkcije se zelo težko znebimo vtisa, da je šlo za odločilne politične vplive in pritiske, ki so zadevo, ki sem jo sedaj izpostavil peljali v smer določenega političnega interesa. Ali je to bilo res samo slučajno? Ali ni morda bilo povezano s temi vlogami na političnem parketu? Težko bi se znebili takšnega vtisa.  Še bolj nam takšen zaključek lahko utrjuje dejstvo, da je bil tedanji kriminalist Kos, ki je, pravnomočno ugotovljeno, grobo kršil človekove pravice, potem s strani tedanje vladne koalicije imenovan za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, ki pa v tej vlogi ponovno zelo samosvoje izvaja svoje pristojnosti in ne kaže nekih minimalnih standardov politične neodvisnosti in nevtralnosti. Kot rečeno, pa ta primer ni osamljen, kar izhaja tudi iz samega poročila, kjer pa tudi ni vse zajeto, saj je zaradi omejenih možnosti preiskovalna komisija lahko preiskovala in selektivno obdelovala le majhen segment celotne tožilske dejavnosti v Sloveniji. Ko govorimo o obdobju 2000-2004 in ko se včasih očita tudi, kaj pa obdobje pred letom 2000. Ja, seveda, saj to tudi iz samega poročila izhaja in tudi iz tistega, kar sem v uvodu povedal, da v času po osamosvojitvi Slovenije ta prehodni čas in prehod vloge, torej preobrazba vloge tožilstva teče in je tekla vsa 90. leta. In teče še danes, še danes ni vse tako, kot bi moralo biti. Je marsikaj bolje, zlasti se je kar nekaj storilo od leta 2004 naprej, ampak ugotavljamo, da od leta 2000 do 2004 praktično ni bilo nikakršnih sprememb, nikakršnih pozitivnih sprememb. In stanje je bilo leta 2004 praktično enako, kot je bilo na začetku tega našega preiskovalnega obdobja. Ampak zaradi vseh teh stvari bi bilo neodgovorno, da si zatiskamo oči, da ne ugotovimo, da ne spoznamo, da tožilstvo ni uspešno opravljalo svojih dolžnosti, da ni bilo učinkovito – govorimo za obdobje 2000-2004, kar nam je naložil Državni zbor – in da je zato treba predlagane sklepe sprejeti. In Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke bo to storila.