Poročilo o delu Komisije za preprečevanje korupcije v letu 2006

Stališče poslanske skupine je predstavil Dimitrij Kovačič.Dimitrij Kovačič: Mene najprej veseli, da so člani komisije državnega zbora na podlagi Zakona o preprečevanju korupcije zmogli toliko sposobnosti, da so zavrnili tiste predlagane sklepe, ki so bili dejansko slabi, slabo pripravljeni in neustrezni. Kar se pa tiče poročila samega, v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ugotavljamo, da je Komisija za preprečevanje korupcije v skladu s 13. členom Zakona o preprečevanju korupcije dolžna poročati državnemu zboru o svojemu delu. V skladu s svojimi pristojnostmi je komisija pripravila svoje poročilo za leto 2006, zato v samemu poročilu, ki odraža to, kar je komisija dejansko v tem obdobju delala, poslanci Slovenske demokratske stranke ne nasprotujemo in ga kot takega sprejemamo v informacijo. Čeprav hkrati ugotavljamo, da je veljavna zakonodaja na tem področju pomanjkljiva in ne daje dovolj jasnih pravnih podlag za vse aktivnosti, ki jih je komisija opravljala in zapisala v svojem poročilu za leto 2006. Državni zbor je že v prvi polovici sedanjega mandata sprejel nov Zakon o nezdružljivosti funkcij, ki je nadomestil Zakon o preprečevanju korupcije, vendar je ustavno sodišče ugotovilo, da je nekaj določil tega zakona v nasprotju z ustavo, zato je državnemu zboru naložilo, da ta neustrezna določila spremeni. Vlada je zato pripravila nov zakon o omejitvah in prepovedi za nosilce javnih funkcij, ki bolj jasno predpisuje omejitve funkcionarjem pri njihovem delu ter nezdružljivost opravljanja njihove funkcije s pridobitno dejavnostjo. Prav tako so bolj natančno določene obveznosti funkcionarjev do sporočanja podatkov o njihovem premoženjskem stanju in sankcije v primerih nespoštovanja njihovih obveznosti s tega zakona. Funkcijo dosedanje Komisije za preprečevanje korupcije pa bo predvidoma po novem zakonu v največji meri prevzelo Računsko sodišče RS kot prav gotovo neodvisni organ, v manjši meri pa tudi državna, pokrajinske in občinske volilne komisije, sodni svet, državno tožilski svet oziroma organ pristojen za imenovanja funkcionarja. S temi spremembami v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke pričakujemo, da bo manj dvomov in različnih razlag zakonskih določil kot doslej in bo vsak organ opravljal le tisto delo, za katero je pristojen na podlagi nedvoumnih zakonskih določil. S tem tudi pričakujemo povečanje strokovnosti in tudi povečanje avtonomnosti glede na to, da je bila sedanja komisija precej nagnjena k politiziranju, kar inštitucija s tovrstnimi pristojnostmi ne bi smela biti. In torej računsko sodišče je vsekakor večji garant za takšno neodvisno držo in za takšno avtonomnost, kot je bila sedanja komisija in kot je še vedno sedanja komisija. Komisija za preprečevanje korupcije na podlagi Zakona o preprečevanju korupcije namreč kljub svojemu imenu v sedaj veljavnem zakonu dejansko nima pravne podlage za boj zoper korupcijo oziroma za neposredno preprečevanje le-te. Zakon ji daje pristojnosti za ugotavljanje nezdružljivosti funkcij, za zbiranje premoženjskega stanja in tudi nekaterih drugih podatkov o funkcionarjih, o njihovih darilih in podobno, nekih izvršilnih funkcij, ki bi merile na učinkovit boj, ali na preprečevanje korupcije pa v sedaj veljavni zakonodaji ni. Zato res marsikdaj govorimo o komisiji kot o brezzobi instituciji.    Iz poročila o delu Komisije za preprečevanje korupcije izhaja, da je bil v celoti izvršen nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev za leto 2006, in sicer iz podatkov, ki so jih funkcionarji posredovali komisiji na podlagi posebnih obrazcev. Komisija je obravnavala tudi nekatera vprašanja povezana z nezdružljivostjo funkcij z omejitvami pri poslovanju, evidentirala je prejeta darila funkcionarjev in na podlagi tako zbranih podatkov sprejela tudi določene ukrepe v skladu s svojimi pristojnostmi.    Poleg tega dela zapisanega v poročilu, ki izhaja iz zakonskih pristojnosti, pa se je komisija ukvarjala tudi s pregledom stanja na področju uresničevanja Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji in z ugotavljanjem javnega mnenja o stanju korupcije v naši državi. Tovrstne analize so vsekakor zanimive in pokažejo določeno sliko stanja in pojavov na področju korupcije. So pa po mnenju Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke nezadostne, da bi zajele in verodostojno prikazale vse razsežnosti korupcijskih pojavov, njihove vzroke ter ponudile prave poti za učinkovit boj zoper korupcijske pojave in njihovo prepričevanje. Največja slabost dela komisije v tem obdobju, ki je zajeto v poročilu, po našem mnenju predstavljajo načelna mnenja. Tukaj se je po našem mnenju komisija spustila na precej spolzek led, kajti med svetovalno izobraževalnimi nalogami komisije je med drugim določeno dejansko tudi dajanje načelnih mnenj in pojasnil o nezdružljivostih, darilih in drugih vprašanjih povezanih z vsebino zakona o prepričevanju korupcije. Po mnenju instituta za javno upravo je to delovanje oziroma takšen način dela precej sporno, kajti celo, če razumemo to nalogo, torej dajanje načelnih mnenj oziroma da komisija lahko daje načelna mnenja zunaj svetovanja in izobraževanja, torej ne da bi bila vprašana za načelno mnenje, mora po mnenju Instituta za javno upravo biti tako mnenje res načelno. To zlasti pomeni, da se ne sme nanašati na konkreten primer in pomeniti analizo in preiskavo konkretnega primera in še posebej, da iz načelnega mnenja ne sme biti moč sklepati, koga je komisija za načelnim mnenjem obravnavala. V teh načelnih mnenjih pa gre dejansko za obravnavo konkretnih dogodkov, konkretnih ljudi in za politično obračunavanja s konkretnimi ljudmi. In zanimivo je tudi to, da na primer načelna mnenja ali pa v nekaterih primerih, ko gre na primer za številne donacije, ki so bile v neki občini na veliko sprejemane in na tej podlagi so donatorji prejemali določene posle, so bili zbrani za izvajanje določenih poslov. Gre tukaj za nesporno dejavnost, ker gre za tiste, ki so na politično pravi strani, medtem ko gre v drugih primerih za politično obračunavanje z ljudmi, ki pač niso na pravi strani. In seveda tovrstno politiziranje ni na mestu za takšno institucijo. Poslanci Slovenske demokratske stranke menimo, da kljub določenim pomanjkljivostim poročila o delu Komisije za preprečevanje korupcije, ki sem jih tudi omenil, pomeni poročilo določeno podlago za nadaljnje delo komisije in tudi drugih organov, ki bodo v prihodnje prevzeli obstoječe pristojnosti. Prav tako pa bodo v določeni meri uporabni tudi izsledki, ki jih je komisija ugotovila na področju ugotavljanja korupcije in bo to napotek protikorupcijske dejavnosti države in njenih pristojnih organov. Zato podpiramo sprejem posebnega apela pristojnim  državnim organom, da namenijo posebno skrb za preprečevanje, odkrivanje in pregon pojavu korupcije v Republiki Sloveniji. Hkrati pa želimo tudi, da državni zbor pozove vse državne organe in organe lokalnih skupnosti, da vložijo več truda v samo osveščanje ljudi o korupciji in njenem preprečevanju.