Popravni izpit Pahorjeve koalicije

Stališče PS SDS glede ponovne obravnave zaključnega računa za leto 2007. Zaradi neresnega in nezrelega obnašanja vladne koalicije na seji državnega zbora pred nekaj dnevi, moramo danes ponovno opraviti razpravo in glasovanje o zaključnem računu za leto 2007. Mirno lahko rečemo, da ima koalicija danes popravni izpit in naša PS vam želi, da ste pri tem uspešni.

Zaključni račun, ki ga je v nespremenjenem besedilu v DZ ponovno predložila Pahorjeva vlada, je spričevalo dela prejšnje vlade za proračunsko leto 2007 – za leto, v katerem so se opazno spremenili in izboljšali razvojni trendi Slovenije.

Po več kot 10 letih in prvič, odkar se naše javne finance merijo po evropski metodologiji, je bil saldo prihodkov in odhodkov pozitiven – država je porabila manj denarja, kot ga je zbrala. Presežka pa leta 2007 ni imel samo ožji proračun, ampak celotne javne finance. Država Slovenija je kot celota poslovala pozitivno. Ko je prejšnja koalicija konec leta 2004 prevzela vlado, je podedovala osnovni primanjkljaj v višini  335 mio eur. Poleg tega pa še nikjer zabeležen primanjkljaj za en mesec učiteljskih plač in prav tako skrit večdesetmilijonski primanjkljaj na državnih železnicah.

Leto 2007 pa je pod novo vlado Slovenija kot celota že zabeležila presežek. In to kljub temu, da smo leta 2007 znižali dohodnino, davek na dohodek pravnih oseb ter odpravili polovico davka na izplačane plače. Če teh davčnih razbremenitev gospodarstva in prebivalstva ne bi bilo, bi bil javnofinančni presežek v letu 2007 še za milijardo evrov večji. Poudariti pa je potrebno, da se zaradi tega ni zatresel noben javni sistem – ne šolstvo, ne zdravstvo, ne sociala… Nasprotno, na vseh področjih je bilo sredstev več.

Pri tem dosežku vlada ni posegla po raznih proračunskih trikih, kot npr. leta 1997 nekdanji finančni minister Gaspari, sedaj vodja krizne skupine ministrov, ko je z enomesečnim podaljšanjem prihodkovnega dela proračunskega leta za silo zakrpal proračun. Kljub tej “finti” pa je Gaspari tedaj še vedno ustvaril 1 % proračunskega primanjkljaja.

Janševa vlada pa je leta 2007 še krepko znižala javni dolg države, ki je padel precej pod raven prejšnjih vlad. Če je znašal javni dolg leta 2004, ko je krmilo prevzela Janševa vlada, še 27,2 % BDP, je bil leta 2007 samo še 23,4 % BDP. Takšnega zmanjšanja deleža dolga v BDP v tako kratkem času ni dosegla nobena druga država članica EU.

To je bilo možno, ker se je Slovenija zaradi izpeljanih reform hitreje razvijala, pa tudi zato, ker se je zniževala javna poraba, ker so se začele racionalizacije pri uporabnikih proračuna; ker so se zmanjšala slepa črevesa, v katera se je prej neproduktivno stekal denar; ker se je marsikaj poenostavilo; ker so se odpravljale nepotrebne nalepke in druge birokratske ovire; ker se je ljudi prezaposlilo na produktivnejša mesta in ker se je zmanjšalo število zaposlenih v civilnem delu javne uprave.

Reforme na davčnem, delovnem, socialnem, administrativnem in drugih področjih,  so bile realizirane leta 2006 in 2007 tudi ob delni, na nekaterih področjih pa ob zelo solidni podpori nekaterih tedanjih opozicijskih strank. Če bi bilo sodelovanja v preteklem mandatu še več, bi lahko tudi storili več in rezultati, s katerimi se danes po tujini hvali sedanja koalicija, bi bili lahko še boljši.

Visoka gospodarska rast je temeljila na visokih rasteh investicij in izvoza, rasti zaposlovanja in plač sta bistveno izboljšali socialno podobo države, stopnja in število brezposelnih sta opazno upadli – obe sta bili najnižje po osamosvojitvi in še bi lahko naštevali.

Ko s spominom posežemo nekoliko nazaj, v čas pred letom 2004, ko so dominirale LDS-ove vlade, večinoma s trdno podporo SD, zažari znana parola – »zgodba o uspehu«, ki jo je ena od političnih strank, v resnici pa vsi njeni sateliti, uspešno prodajala na političnem trgu. Kljub stalnim in visokim proračunskim primanjkljajem, kljub akrobacijam v bilancah, kljub netransparentnim in nezakonitim privatizacijam ter rasti javne porabe, se je lansirala »zgodba o uspehu«.

Zato se sedaj koaliciji postavlja vprašanje, kako opredeliti leto 2007, pa leto 2008 oziroma cel pretekli mandat, ko pa so bili dosežki za vas nezaželene vladne ekipe dejansko zgodba o uspehu z realno podlago. O tem nedvoumno pričajo stvarni rezultati, o tem govori zdrava pamet. Evropa pravi isto, zato je nekdanji finančni minister dobil dve visoki evropski priznanji za javnofinančne dosežke Slovenije. Tudi sedanji premier se, s svojo krizno ekipo ministrov, na evropskih turnejah hvali z gospodarsko trdnostjo Slovenije, s stabilnimi javnimi financami in z uspešnim predsedovanjem. Finančni minister Križanič tudi govori o odlični finančni podlagi prejšnjega mandata.

Kaj je torej vodilo koalicijo, da ni omogočila sprejema zaključnega računa za leto 2007? Je bila to bojazen, da ne boste dosegli takih rezultatov? Komu se je porodila taka ideja? Je bil to morda minister Gaspari, ki je v prejšnji vlogi kupoval obveznice propadle banke Lehmann Brothers, še prej pa pripravil ustavni zakon o NLB, ki je slovenskemu gospodarstvu prinesel strateško škodo in dodatno obremenil odnose med SLO in Hrvaško in ki je v Banki Slovenije, hkrati ob prenašanju dela funkcij na Evropsko centralno banko, namesto racionalizacije zaposlil dodatne ljudi na breme davkoplačevalcev. Absurdno je, da tak minister soli pamet pretekli vladi glede zaključnega računa za leto 2007. Še bolj absurdno pa je, da je nekdo, ki je ob izbruhu svetovne finančne krize prvi zapravil javno premoženje, glavni reševalec in strateg izhoda iz krize.

Spoštovani poslanci vladne koalicije, pred vami je danes popravni izpit in predlagamo vam, da ga vzamete resno. Lahko seveda tudi berete časopise v preddverju, se vzdržite ali glasujete za to, da je dva in dva tri. Vendar pa boste v tem primeru pokazali, da niste sposobni prevzeti niti odgovornosti za najbolj preprosto glasovanje, kaj šele odgovornosti za spremembe.