Popotniški minister Gorazd Žmavc

Kot lahko razberemo na spletni strani Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, minister brez resorja Gorazd Žmavc veliko potuje, njegovi obiski pa so različno dolgi – od nekaj dni, do nekaj tednov. Tudi kraji, kamor minister potuje, se raztezajo od sosednjih evropskih držav, do drugih celin. Poslanec SDS Danijel Krivec mu je zato zastavil pisno poslansko vprašanje, v katerem ga je vprašal, katere države je obiskal v času svojega ministrovanja v vladi Mira Cerarja, kakšna sta bila namen in vsebina njegovih številnih obiskov tujine in koliko davkoplačevalskega denarja je bilo za njegova potovanja porabljenega.

Vsekakor je iz odgovora ministra razvidno, da je bilo teh potovanj od 18. septembra 2014, odkar je kot član vlade Mira Cerarja prisegel v Državnem zboru RS, veliko. Potovanj po Evropi je bilo 12, minister Žmavc pa je odpotoval tudi v Avstralijo, ZDA, Kanado, Brazilijo in Argentino. Natančneje pa je bil minister Žmavc do konca leta 2014  na dvodnevnem obisku v Banji Luki v Bosni in Hercegovini ter tridnevnem obisku v Beogradu v Srbiji. V letu 2015 je minister Žmavc na davkoplačevalske stroške odšel na naslednja potovanja po Evropi: tridnevni obisk v Wiesbadnu (Nemčija), štiridnevni obisk v Londonu (Velika Britanija) in Dublinu (Irska), tridnevni obisk v Regensburgu (Nemčija) in dvodnevni obisk v Stuttgartu (Nemčija). V letu 2016 je minister Žmavc na davkoplačevalske stroške odšel na naslednja potovanja po Evropi: enodnevni obisk v Sscaanu (Lihtenštajn), tridnevni obisk v Baasmu (Nemčija), tridnevni obisk v Mälmu (Švedska), dvodnevni obisk v Berlinu (Nemčija) in dvodnevni obisk Luksemburga (Luksemburg). Še bolj zanimiva pa so ministrova potovanja na druge celine: junija letos je odšel na desetdnevni obisk v Avstralijo ter na dvanajstdnevni obisk v ZDA in Kanado, oktobra letos pa še na šestdnevni obisk v Argentino in Brazilijo.

Stroški letalskih kart za službena potovanja ministra Žmavca so v  letu 2015 nanesli dobrih 5000 evrov, obenem pa so njegove nastanitve stale dobrih 7500 evrov, v letu 2016 pa so stroški letalskih kart doslej znašali 6300 evrov, stroški namestitev pa dobrih 3500 evrov, pri čemer gre za stroške, v katere še niso vračunali letalskih kart in namestitev za potovanje v Južno Ameriko.

Ob tem je ob pregledu podatkov zelo zanimivo, da je minister v odgovoru navedel, da je v Avstraliji bil v letošnjem letu, medtem ko je ob obrazložitvi stroškov navedel, da so to bili stroški v letu 2015. Takšna opredelitev stroškov pa zbuja nova vprašanja o tem, ali je minister poslancu Krivcu sploh podal verodostojne podatke.

Minister Žmavc je v odgovoru na poslansko vprašanje sicer zapisal, da navzočnost ministra slovenskim skupnostim po vem svetu daje »moralno zadoščenje in nagrado za opravljeno delo v korist ohranjanja slovenske identitete, povzdigne njen ugled v očeh večinske družbe, slovensko skupnost na ta način resneje jemljejo tudi lokalne (deželne, regionalne, državne) oblasti,« obenem pa je na mestu vprašanje o tem, koliko potovanj in katera je minister opravil na območja, kjer slovenske skupnosti opozarjajo na številne kršitve njihovih pravic v državi, kjer živijo.

Tako na primer zamejski Slovenci v Italiji pogosto opozarjajo na številne kršitve njihovih pravic s strani italijanskih oblasti. Poslanec Krivec je na kršitve ministra Žmavca tudi že večkrat opozoril. Spomnimo se samo težav z dvojezičnimi napisi ali motnjami italijanskih radijskih postaj na slovenskih frekvencah, pa tudi o težavah z zapiranjem slovenskih institucij v Italiji, zmanjševanjem financiranja ipd. V luči zgornje izjave ministra Žmavca bi bilo torej dobro, da bi minister obiskal tudi Slovence v Italiji, še posebej, če držijo njegove besede, to je, da bi državne oblasti zaradi obiska ministra Žmavca tamkajšnje Slovence obravnavale resneje.

Minister Žmavc bi moral imeti v mislih, da Slovenke in Slovenci, ki živijo po vsem svetu in s ponosom ohranjajo slovenski jezik in slovensko dediščino, ne potrebujejo le moralnega zadoščenja in nagrade za opravljeno delo, temveč potrebujejo zavedanje, da matična domovina aktivno skrbi zanje, da matica aktivno ohranja vezi s slovenskimi skupnosti po svetu in da si prizadeva za izboljšanje položaja slovenske skupnosti tudi v državah, ki so jih Slovenci vzeli za svoj dom. Za kaj takšnega pa je potrebno precej več angažiranja kot so zgolj potovanja v države, kjer delujejo slovenske skupnosti, na račun slovenskih davkoplačevalcev.