POP TV ali KOS TV?

Komercialna televizija POP TV je že kmalu na začetku mandata sedanje vlade brez kakega resnega pojasnila ukinila polemično oddajo TRENJA, ki je zaradi svoje zasnove predstavljala neprijetno okolje za vsakokratno vlado oziroma oblast, saj je silila v razčiščevanje aktualnih vprašanj z neposrednim soočanjem vladnih in opozicijskih akterjev. Obenem pa je z možnostjo sodelovanja gledalcev preko glasovanja predstavljala ogledalo oblastnikom. Razen nekaj obrobnih zapisov o tem, kako so bila TRENJA ukinjena zaradi pritiska vladajoče koalicije in še posebej Gregorja Golobiča, kakih protestov novinarskih združenj, Mirovnega inštituta, novinarskega sindikata ali t. i. medijskih strokovnjakov iz FDV profila Boris Vezjak nismo zasledili. Vse je ostalo tiho. Si predstavljate, kakšen vik in krik bi nastal, če bi bila ta oddaja ukinjena v mandatu Janševe vlade? Koliko obtožb o tem, da oblast preko oglaševalskega denarja državnih podjetij pritiska na neodvisne medije, bi slišali takrat?

Izrazito pristransko poročanje komercialne televizije POP TV v času lanskoletne predvolilne kampanje in še posebej ob zlorabi afere Patria je sicer znano. Prav ta TV je afero Patria naredila ne za pomembno (kar bi v vsakem primeru bila, glede na čas lansiranja), temveč za praktično edino temo prvih treh tednov predvolilnih soočanj. V odgovoru, ki ga je vladni Urad za komuniciranje septembra 2008 poslal finski televiziji YLE na njeno oddajo Resnica o Patriji, je navedeno, da je vodja predvolilnih oddaj na POP TV Tjaša Slokar nova intimna sopotnica enega glavnih akterjev afere Draga Kosa, ki je tudi eden ključnih nastopajočih v oddaji finske TV.

Poteze vodilnih na POP TV v zadnjih tednih pa so še dodatno razgalile neposredne povezave med organizatorji Velikega poka iz Finske in poročanjem komercialke. Javni linč poslanca Branka Mariniča, ki ga je že dvakrat uprizorila komercialka, neposredno sovpada z zahtevami parlamentarnega nadzora nad predsednikom protikorupcijske komisije Dragom Kosom. Vedno, kadar je parlamentarni nadzor v skladu z zakonom in poslovnikom zahteval določene podatke od Kosove komisije, je vodja tega nadzora poslanec Branko Marinič dobil porcijo v obliki medijske diskreditacije, pri kateri je prednjačila POP TV ob obvezni asistenci Dnevnika, Mladine ter ostalih glasil izpod okrilja stranke Zares in Gregorja Golobiča. Najprej so mu očitali goljufanje na izpitu pred petimi leti, nazadnje pa neplačevanje stroškov službenega stanovanja. Marinič je očitke s predložitvijo ustreznih listin zavrnil, razgalila pa se je neposredna zveza med Kosom in POP TV.

Ta neposredna povezava je postala očitna tudi prejšnji petek, ko je komercialka že popoldan iskala odzive na izjavo finskega policaja Bjorkvista, ki jo je dal za sestrsko hišo POP TV na Hrvaškem, kajti za slovenske medije izjav ni dajal. Iz izjave Bjorkvista, s katero je v maniri Berglunda namigoval na obstoj utemeljenih razlogov za zaslišanje prejšnjega predsednika vlade, še bolj pa iz vprašanj, ki so mu jih postavili, je bilo očitno, da so bila besedila najprej napisana v slovenščini. Hrvaška TV NOVA ima deloma iste lastnike kot POP TV, znane pa so tudi personalne povezave upravljalcev. Torej niti malo ni slučajno, da je Bjorkvist med vsemi mediji na Balkanu izbral ravno omenjeno hrvaško TV. Ostalega ozadja, poznavajoč neposredni vpliv Draga Kosa na uredniško politiko komercialke, najbrž ni treba niti opisovati.

Očitno se je Drago Kos iz predsednika protikorupcijske komisije ter aranžerja afer Depala vas, Vič – Holmec in Patria prelevil še v glavnega urednika komercialne televizije POP TV. Veliko idej za medijske linče in umore, ki jih sprovajajo preko POP TV in Dnevnika, naj bi nastajalo v okolici Domžal, kjer se kot Kosova gostiteljica pojavlja poslanka ZARES Cveta Zalokar Oražem ali na Računskem sodišču, kjer njegov predsednik Igor Šoltes gosti svojega kadrovskega botra Gregorja Golobiča, brez tovrstnih idej pa ni menda niti Nataša Pirc Musar, naslednja od kadrovskih stvaritev nekdanjega generalnega sekretarja LDS, ki je preko poštnih nabiralnikov na Nizozemskem postal predsednik ZARES in minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Poosebljen zgled slovenski mladini, ki pa se bo v kratkem umaknil s predsedniškega mesta stranke in ga prepustil ministru za gospodarstvo Mateju Lahovniku. Z lažjo o lastništvu poštnih nabiralnikov je Zares namreč na vseh anketah spravil pod parlamentarni prag. Svoj imperij bo potem vodil iz ozadja ter skušal preko svoje kapitalske in medijske hobotnice usmerjati tako kapital v svojo Ultro kot glasove v strankarski nabiralnik Zaresa. Glasovi o nestrinjanjih med Lahovnikom in Golobičem pa so vaba za naivne. Javnomnenjsko dvigovanje Mateja Lahovnika, najbolj neučinkovitega ministra iz protikrizne skupine vlade (v enem letu njegovo ministrstvo ni predlagalo še nobenega resnega ukrepa za razbremenitev gospodarstva, producira zgolj populistične predloge), pa ne služi zgolj zamenjavi na vrhu stranke Zares. Naslednji korak bo zamenjava sedanjega predsednika vlade, ko bo čas dozorel. Posamezniki iz vodstva POP TV naj bi že imeli navodila, kako zgladiti pot tej rošadi.

Če se vprašamo, kako se reče takšni povezavi med novinarji, uredniki in upravljalci nekega medija ter političnimi in kapitalskimi navezami, pridemo do definicije korupcije, kot jo pri izdelavi številnih načelnih mnenj, prek katerih obračunava z lokalnimi funkcionarji, uporablja Kosova protikorupcijska komisija. Slej ko prej pa bo nekdo ugotovil, da so ta cesarjeva oblačila zgolj virtualno ustvarjena obleka, ki ne zakriva golote, temveč razkriva korupcijo najtežje vrste.