Ponovno odločanje o noveli Zakona o organ. in finan. vzgoje in izobraževanja

PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA Stališče poslanske skupine je predstavil mag. Branko Grims. Mag. Branko Grims: V Poslanski skupini SDS bomo besedo, ko jo je dal predsednik Vlade Republike Slovenije in predsednik Slovenske demokratske stranke gospod Janez Janša včeraj v tej dvorani seveda dosledno spoštovali. Prav dosledno spoštovanje dane besede je tisto, kar nas v očeh javnosti najbolj loči od sedanje opozicije, katere tudi podpis, ko gre recimo za podporo projektom, kot je vodenje Evropske unije, velja samo toliko časa, dokler je v njihovem izrecnem interesu, potem pa je mrtva črka na papirju. Kot rečeno pa bomo mi svojo besedo dosledno spoštovali. Toda umik zakona, ki je napovedan, ima več dimenzij. Tistih, ki jih, kolegi, ki opravljajo odgovorne funkcije v vladi, niso mogli predstaviti, ker so izrazito politično obarvane in tista ključna dimenzija, ki jo želim danes predstaviti je dolgoročno mnogo, mnogo pomembnejša, kot pa kratkoročni učinek same geste dobre volje. Za to, da pa bi razumeli za kaj gre, pa se je treba vrniti k zgodbi o tem zakonu, predvsem pa o financiranju vzgoje in izobraževanja oziroma slovenskega šolstva. Po uveljavitvi nove ustave leta 1991 se je nekaj časa reševalo ta problem s podeljevanjem koncesij. Takrat so se ustanovile tudi vse največje zasebne cerkvene šole in dobile koncesijo. Na koncesijskih pogodbah je podpis ministra Gabra, ki je v tistem obdobju očitno dobro opravljal svoje delo, in to svoje delo tudi nagradil s predlogom zakona, s katerim so leta 1996 trajno uzakonili 100 % financiranje zasebnih cerkvenih šol. Kdo je to storil, je vidno iz tega plakata. Namreč, za 100 % financiranje zasebnih cerkvenih šol so glasovali gospod Janez Kocjančič, gospod Ciril Ribičič, Danica Simšič, potem Mateja Kožuh Novak, Jadranka Šturm Kocjan, skratka vsi poslanci SD, Pahorjeva SD. Glasovali so tudi gospod Tone Anderlič in potem Jožef Školč in vsi ostali poslanci LDS. Tudi kakšen poslanec, ki je bil izvoljena na listi Slovenske nacionalne stranke, SNS torej, je glasoval za 100 % financiranje zasebnih cerkvenih šol in s tem je bilo to prelito v zakon. Ta zakon bo veljal tudi po umiku tega zakona, ki smo ga mi napovedali, in 100 % financiranje zasebnih cerkvenih šol bo potekalo nemoteno naprej, ker ste to pač uzakonili gospodje iz SD, iz LDS, SNS in vsi ostali iz takratne koalicije. Vse, kar je bilo torej na to temo povedanega v minulih nekaj mesecih, je bilo čisto netenje kulturnega boja s pomočjo sovražnega govora. Naj citiram samo dva primera. Gospod Potrč je dejal: “da je 100 % financiranje zasebnih cerkvenih šol kršitev načela ločenosti cerkve od države”. Gospa Potrata pa  je dejala: “da je financiranje zasebnih šol iz javnih sredstev oškodovanje javnega šolstva”. Glede na to, da so sami to uzakonili, kot smo se vsi ravnokar prepričali, že leta 1996, bo zelo zanimivo slišati, kako bodo to pojasnili svojim volivcem in to so jim dolžni pojasniti. In tukaj je bistvo naše geste, kajti netenje kulturnega boja s pomočjo sovražnega govora je nekaj, kar Evropa ne pozna. Mi pa bomo, to je sedaj jasno po včerajšnji zaupnici, ki jo je sprejela vlada, čez samo dober mesec dni začeli voditi Evropsko unijo in ta naša gesta je imela torej tudi dolgoročen zgodovinski pomen in upam, da ga tranzicijska levica ne bo zamudila. Želeli smo ponuditi, s to gesto dobre volje, roko našim kolegom v poziciji iz vrst tranzicijske levice, da stopijo spred svoje volivce, se jim opravičijo, ker so imeli njih, in vso slovensko javnost, za norca, in so netili s pomočjo sovražnega govora kulturni boj in s tem enkrat za vselej prenehajo. To bi bil majhen korak za zgodovino, vendar dokaz, da so tudi stranke slovenske tranzicijske levice sposobne vrednostno stopiti v Evropo, kajti dokler netijo kulturni boj, kar je redeča nit njihovega ravnanja, je treba vedeti, da to v moderni Evropi nima prostora, sodi v nek drug prostor in nek povsem drug čas, za katerega smo vsi verjeli, da je že davno minil. Upam, da te zgodovinske priložnosti ne boste zamudili.