Ponovno administrativno zapletanje ministrstva za kmetijstvo na škodo kmetov

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je na predsednika Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovila zahtevo za sklic nujne seje odbora, na kateri bi razpravljali o uvedbi obveznega označevanja hranilne vrednosti živil.

Splošno označevanje o vsebini in sestavi živilskih izdelkov je za vse države članice Evropske unije enotno in velja od 13. decembra 2014. Omenjena uredba predpisuje minimalno velikost črk, obvezno označevanje porekla nekaterih vrst mesa in poudarjeno označevanje alergenov pa tudi obvezno označevanje hranilne vrednosti za predpakirana živila. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS so sicer imeli pet let časa, da uredijo izvajanje leta 2011 sprejete evropske uredbe o označevanju živil, a so se tega lotili šele septembra letos, tri mesece preden nova pravila začnejo veljati, prenos uredbe pa so po birokratsko zapletli bolj kot v drugih državah.

Kmetje si namreč želijo, da bi jih ministrstvo izvzelo iz uredbe splošnem označevanju o vsebini in sestavi živilskih izdelkov. Hranilne snovi v njihovih izdelkih, na primer jogurtih, nihajo, zato po mnenju kmetov informacije na označbi ne bi bile verodostojne. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je tako pripravilo predlog predpisa, ki bi kmete in druge male proizvajalce živil določil kot izjemo, a naj bi željam kmetov nasprotovali Zbornica živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije in Zveza potrošnikov Slovenije. Zaradi omenjenega nasprotovanja so na ministrstvu postopek sprejema predpisa ustavili zato, ker se s predlogom »ne strinjajo vsi vključeni deležniki oziroma so njihova mnenja diametralno si nasprotujoča, brez njihovega soglasja pa je nemogoče sprejeti navedeni predpis.«

V poslanski skupini SDS smo prepričani, da bi nastalo situacijo lahko rešili na lažji način, in sicer tako, kot so to storili v Veliki Britaniji. Evropska komisija namreč v omenjeni uredbi nekatere izdelke oziroma proizvajalce že navaja kot izjeme, med drugim živila, tudi obrtno proizvedena živila, ki jih proizvajalec majhnih količin proizvodov dobavlja neposredno končnemu potrošniku ali lokalnim maloprodajnim podjetjem, ki dobavljajo neposredno končnemu potrošniku. Uredba torej za male proizvajalce, ki prodajajo v lokalnih trgovinah, že določa izjemo – treba je le določiti, kdo je mali prodajalec in kje lahko prodaja. Enakega mnenja so tudi kmetje, medtem ko
naše ministrstvo meni, da je za to, da kmete določi kot izjemo, potrebno sprejeti nacionalni predpis, o tem pa nato še uradno obvestiti Evropsko komisijo.

Če izjema za kmete do konca letošnjega leta ne bo sprejeta, nekaterih izdelkov s kmetij, kot so jogurti s sadjem, od decembra dalje ne bo več na policah trgovcev. Prav zaradi tega naj bi bili rešitvam za kmete naklonjeni tudi trgovci, ki so v zadnjih letih veliko napora vložili v povečevanje nabora lokalnih izdelkov.
Poslanci in poslanke SDS po koncu razprave poleg seznanitvenega sklepa predlagajo še dva, in sicer:

1. Odbor za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da v roku enega meseca pripravi rešitve obveznega označevanja hranilne vrednosti živil, ki bodo zasledovale cilje Uredbe, a ne bodo na škodo slovenskih kmetov niti potrošnikov.
2.  Odbor za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da v roku treh mesecev poroča pristojnemu odboru v DZ o sprejetih ukrepih.

Celotna zahteva za sklic nujne seje se nahaja v priponki.