Ponovna vzpostavitev ravnovesja z naravo je ključna za ohranjanje življenja vseh živih bitij

Z določitvijo Svetovnega dneva varstva okolja Združeni narodi in druge okoljske agencije ustvarjajo zavest o okolju in povečujejo politično pozornost in ukrepanje. Generalna skupščina Združenih narodov je ta dan določila leta 1972 na začetku Stockholmske konference o človekovem okolju. »Zemlja je le ena« je bila vodilna misel stockholmske konference leta 1972. Ker je zemlja naš edini dom, mora človeštvo varovati svoje omejene vire. Temu morajo slediti tako politike kot tudi individualne odločitve. Skozi leta je svetovni dan varstva okolja postal široka globalna platforma za javno obeleževanje v več kot sto državah. Pripoznan je tudi kot »ljudski« dan, na katerega posamezniki storimo nekaj pozitivnega za okolje in združimo posamezne aktivnosti v učinkovito kolektivno spremembo za planet. Letošnje geslo svetovnega dneva okolja je osredotočeno na ohranjanje biotske raznovrstnosti in poziva, da se konča nezakonita trgovina s prosto živečimi vrstami. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) Sloveniji pripada manj kot 0,004 % celotne zemeljske površine in le 0,014 % kopnega, vendar na tej površini živi več kot 1 % vseh znanih živečih vrst bitij na Zemlji in več kot 2 % kopenskih. Tako veliko število vrst na tako majhnem prostoru uvršča Slovenijo med naravno najbogatejša območja Evrope in celo sveta. Skozi generacije smo naravo v Sloveniji ohranili v takšni meri, da več kot polovico Slovenije predstavljajo območja posebnega pomena (56 % – zavarovana območja, naravne vrednote, evropsko naravovarstveno omrežje Natura 2000, ekološko pomembna območja). Slovensko naravo še posebej varujemo v 51 naravnih parkih (1 narodni, 3 regijski in 47 krajinski), 56 naravnih rezervatih in enem strogem naravnem rezervatu, 1164 naravnih spomenikih ter 114 spomenikih oblikovane narave.

Podnebne spremembe, izguba narave in biotske raznovrstnosti ter onesnaževanje in odpadki nam kažejo, da je Zemlja preobremenjena. Rešitev te dileme je preoblikovanje naših gospodarstev in družbe, da bi postale vključujoče, pravične in bolj povezane z naravo. Preusmeriti se moramo od škodovanja planetu k zdravljenju planeta. Zaščititi moramo kar imamo, in vrniti, kar smo izgubili, da bi napredovali v boljšo in bolj trajnostno prihodnost, v kateri bomo lahko uspeli vsi.