Pomen interdisciplinarnega raziskovanja zgodnje poselitve Evrope

J. Rant: Znanost mora biti odprta, ne sme biti ujeta v politične in ideološke spore. V kulturnem domu v Bovcu je v okviru 17. spominskega gorniškega tabora dr. Henrika Tume oz. letnega tabora SDS v Lepeni potekal celodnevni simpozij z naslovom: “Pomen interdisciplinarnega raziskovanja zgodnje poselitve Evrope”, ki ga je otvoril dr. Jože Rant. Predstavil je tudi program simpozija in sodelujoče govorce, z uvodnim nagovorom mu je sledil predsednik gorniškega kluba dr. Henrika Tume dr. Anton Jeglič, ki je razložil, zakaj pravzaprav gorniški klub sodeluje pri multidisciplinarnem proučevanju staroselcev  oz. prvotne poselitve Evrope.Uvodoma je na kratko predstavil razvoj Slovenskega gorniškega kluba Skala, ki je nastal iz Turistovskega kluba Skala (ustanovljen leta 1921, po prvi svetovni vojni, v zelo prelomnih časih). »Kaj je Skala pomenila? Na našem ozemlju se takrat ni dogajalo nič novega, v Evropi in svetu pa je bilo veliko novosti, na tehnološkem, na kulturnem področju, v alpinizmu, ki se je pričel razvijati na popolnoma novih osnovah. Skala je nastala s programom, ki je pomenil mladim v Sloveniji okno v svet, k temu kar je v Evropi nastajalo. Pomenila je napredek in razvoj in vrednote, to je bil prvotni program Skale,« je dejal dr. Jeglič. V nadaljevanju je izpostavil, da se je program Skale pričel uresničevati z velikim nasprotovanjem oblasti in tudi drugih, ampak skalaši so zdržali vse napade, ki so postajali vedno hujši. Skala je med svojim delovanjem posnela tudi filme, med drugim »V kraljestvu zlatoroga«, društvo pa se je pričelo ukvarjati tudi s fotografijo, odpravami v tuja gorstva, … .Dr. Jeglič je zatem izpostavil dva ključna človeka, ki sta bistveno prispevala k delu Skale – prvi je bil filozof Klement Jug, ki je alpinizmu postavil filozofske osnove, jih razvijal in zapisal, pa tudi živel. Tisto, kar pa se iz programa Skale še ni uresničilo, pa je to, kar je začel dr. Henrik Tuma, ki ga poznamo kot človeka, ki je živel tisto, kar je govoril in tudi naredil, kar je govoril. »Veliko je prispeval k razvoju Posočja; začel je ustanavljati zadruge, ljudi je tudi izobrazil v poslovanju. Zavzemal se je za slovenski jezik, da se je uveljavil na sodiščih, v Trstu, Gorici, Tolminu, … Zavzel se je tudi za rabo slovenščine v takratnem parlamentu. Pokazal nam je, kaj vse se da doseči, danes pa nam govorijo, da smo majhni,« je dejal dr. Jeglič in izpostavil , da je dr. Tuma veliko govoril o imenoslovju Julijskih alp. Ta del njegovega dela pa žal ostaja neuresničen, saj je kmalu potem, ko je z vidika alpinizma začel proučevati imenoslovje alp in širšega alpskega prostora, ugotovil, da je pravzaprav vse v zvezi z Alpami, z jezikom, s poselitvijo, s prebivalci, z delovanjem ljudi v teh področjih razložiljivo samo iz slovenskega jezika, zatem pa je takoj doživel napad slovenskih znanstvenikov in tudi drugih ljudi. Kot je zaključil dr. Jeglič, je sedaj naloga Skale, da neizpolnjeno iz programa tedanje Skale vzdržuje in skrbi za to, da raziskovanje poteka naprej. V okviru simpozija je potekal tudi žalna seja v spomin na pokojnega dr. Jožka Šavlija ((http://www.sds.si/news/8551), sejo je s pripovedjo o njunem raziskovalnem delu na področju Venetov in izvora Slovencev pričel pater Ivan Tomažič.Po slavnostni seji je zbrane nagovoril predsednik SDS Janez Janša, sicer pobudnik srečanja, ki je izpostavil, da je lanski prvi poskus odprtja te teme naletel na dokaj široke odzive, celo na širše, kot smo bili morda prej včasih vajeni kot odzive na to temo. »To je bila dodatna spodbuda za to, da je simpozij ostal v programu in mislim, da lahko rečemo, da je s tem že postal tradicionalen oziroma da je naredil tisti korak, ki iz enkratnega poskusa vsako takšno zadevo spelje potem v bolj trajno stvar,« je dejal Janša in se obenem zahvalil dr. Jožetu Rantu, ki je bil motor simpozija že lansko leto, tako kot tudi letos. Več o njegovem uvodnem nagovoru si lahko preberete na spletni povezavi: http://www.sds.si/news/9518. Simpozij se je nadaljeval s predavanjem dr. Ranta »Multidisciplinarno preučevanje staroselstva Evrope – izziv tudi za slovensko znanost«, v okviru katerega je predstavil tudi nekaj primerov. Sledilo mu je predavanje A. Ranta, ki je zbranim predstavil prazgodovinske magijske simbole in njihovo kontinuiteto. Zatem je dr. J. Rant v odsotnosti predstavil refererat Giancarla Tomezzolija in Pavla Serafimova o Keltih in Slovanih. Zadnji del dopoldanske razprave je sklenil A. Rant z referatom o etimologiji najstarejših slovenskih izvornih besed.Popoldanski del razprave je s temo »Analiza pogostosti glasov in stari jeziki« otvoril dr. Anton Perdih, sledil je referat dr. Duše Krnel Umek o Slovencih – staroselcih v delih iz 19. stoletja. Zatem je dr. Krnel Umekova otvorila še okroglo mizo na temo »Kako vzpodbuditi zanimanje za znanstveno raziskovanje prvobitnega staroselstva v Sloveniji«, kjer so bili uvodničarji dr. Rant, dr. Jeglič, dr. Perdih, dr. Krnel Umek in A. Rant.Zanimiva znanstvena razprava se je zaključila s povzetkom razprav s konference, zbrani so se strinjali, da so takšna posvetovanja zelo pomembna, saj bodo le tako lahko razprave o izvoru Slovencev približala vsem, predvsem mlajšim generacijam.
Prezentacije referatov si lahko ogledate v pripetih dokumentih.