Polnjenje proračuna na račun majhnih prometnih prekrškov
torek, 11. 10. 2011MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani minister, spoštovane kolegice in kolegi! Z Zakonom o pravilih cestnega prometa smo na predlog vlade predpisali pretirano visoke denarne kazni tudi za neznatne oziroma za majhne prekrške. In ta zakon je pravzaprav v praksi pokazal, da smo s temi rešitvami dejansko pretiravali. Mislim, da moramo narediti korak nazaj. Moramo narediti korak nazaj predvsem na področju kaznovanja za tiste drobne prekrške, ki po svoje niti ne pomenijo ogrožanja varnosti drugih udeležencev v prometu in dostikrat služijo le za polnjenje proračuna. Številni dogodki v praksi kažejo, da se določbe in nek namen kaznovanja v smislu zagotavljanja večje prometne varnosti uporabljajo kot nek inkasantski princip in verjetno ni daleč od resnice, da nekateri znotraj policije oziroma ministrstva nimajo tudi navodila, da se guli in obere državljane tudi s kaznovalno politiko za namene polnjenja proračuna oziroma za namene blaženja posledic nesposobnosti vlade tudi pri zagotavljanju finančne stabilnosti v državi. In da so tudi tisti državljani, ki od primera do primera storijo prekršek v cestnem prometu, žrtveno jagnje, ki se jim pobere vse, kar pravzaprav še imajo. In ponavadi so tisti najbolj prikrajšani oziroma tisti z najnižjimi dohodki pri tem tudi najbolj prizadeti. Zato smo se v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke odločili storiti korak v smislu omilitve te pretirane kaznovalne politike in predlagamo, po športno rečeno, rumeni in rdeči karton za blažje prekrške. Torej, če udeleženec v cestnem prometu stori prekršek in pri tem, poudarjam in podčrtujem, ne ogroža varnosti ostalih udeležencev in varnosti prometa nasploh, če stori tak prekršek, se mu izreče opomin. Ne izreče se mu globe in ostalih kazni, izreče se mu opomin, in če ponovno stori tak prekršek v obdobju enega leta, se ga takrat tudi oglobi s predpisano globo. Torej, najprej dobi tako imenovani rumeni karton in šele potem se mu izreče globo.
Za kakšne prekrške gre? Gre za prekrške, pri katerih tudi policist, ki ima ne nazadnje nekaj znanja s tega področja, oceni, da se ne ogroža varnosti oziroma ne povzroča škode. Za katere prekrške gre – naštel bom, recimo, tri primere prekrškov, za katere menimo, da lahko izpolnjujejo te pogoje. Prvi je gotovo varnostni pas. Prav je, če se to zgodi, da ima možnost, gre za 120 evrov. Gre za 120 evrov, kar je pri minimalni plači, pri nizkih pokojninah lahko tudi veliko breme. Gre, recimo, za uporabo telefona, gre ne nazadnje za prekoračitve hitrosti do 10 oziroma 20 kilometrov. Lahko vam navedem primer. Gotovo je zelo nevarno, če se prekorači hitrost v nekem območju umirjenega prometa, recimo, pred šolami, vrtci, v času, ko se tam otroci dejansko nahajajo. Veliko vprašanje pa je, ali se prekoračitev do 10 kilometrov na uro v soboto, ko ni otrok, ko pravzaprav ni funkcije, zaradi katere je umirjen promet, da se enako kaznuje. Dostikrat se kaznuje in mislim, da je prav, da se v takem primeru izreče opomin. Velika razlika med tem, kaj predlagamo, in opozorilom, je v tem, da se pri opominu mora izreči opomin, ne da ima policist diskrecijo, ali izreče opozorilo, sicer kaznuje. Seveda predlagamo te omilitve tudi za prekoračitve hitrosti do 20 kilometrov v naselju. Zelo radi lovijo radarji, na primer, pri tabli “naselje”, tam, ko še dejansko ni nobenega ogrožanja varnosti in podobno. Skratka, v tem želimo narediti ta zakon nekoliko prijaznejši do ljudi in hkrati z namenom spoštovati varnost v cestnem prometu.
