Politizacija kadrovanja v Slovenski vojski
torek, 17. 5. 2011Ali državni vrh ne želi imeti strokovno usposobljenega vrha Slovenske vojske? Poslanke in poslanci so na 28. redni seji Državnega zbora postavljali vprašanja ministrom in ministricam. Poslanec SDS Jožef Jerovšek je postavil poslansko vprašanje ministrici za obrambo, in sicer ga je zanimala politizacija kadrovske politike v Slovenski vojski.JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa gospod predsednik, spoštovana gospa ministrica, drugi ministri, kolegice in kolegi. Včeraj, 15. maja smo z državno proslavo praznovali dvajseto obletnico delovanja Slovenske vojske. Namesto priznanj pa je vojaška stroka dobila hudo klofuto. Ob takšnih priložnostih se povsod po Svetu opravi tudi slovesnost napredovanja v najvišje čine, pri nas so bila povišanja s strani predsednika vlade in vrhovnega poveljnika v zadnjem trenutku zavrnjena, tako so poročali mediji. Slovenska vojska ima sedem pozicij, ki predvidevajo generalsko mesto, generalski čin in zasedbo, od tega so dejansko operativno zasedena samo tri mesta. Generalsko nepopolna mesta pogosto postavljajo slovensko vojsko v neenakopraven položaj z drugimi prilivi vojskami saj zaradi nižjih paralelnih činov izgleda, da Slovenska vojska ni profesionalno in avtoritetno enakovredna oziroma izgledajo naši častniki v zavezniško profesionalno pritlikavi. To je slabo. Zato je zavrnitev strokovno usklajenega predloga, verjamem, da je bil, vašega ministrstva za napredovanje, velik škandal in velika nezaupnica Slovenski vojski, da ne omenjam in se ne bom ukvarjal z nezaupnico, gospa ministrica, ki ste jo dobili od vrha države.
Zdaj se zavrača upoštevanje strokovnih referenc za najvišje čine. To predstavlja hudo politizacijo kadrovske politike v slovenski vojski. Ta neznosni pritisk politike. In ta nevarna kolatizacija je lahko katastrofalna, zato vas sprašujem, kateri očitno politični razlogi so bili vzrok za umik napredovanja v zadnjem trenutku.
Kakšne pripombe sta imela oba predsednik vlade in predsednik republike? Ali se državni vrh ne zaveda, da take častniške čistke v zadnjem trenutku pred očmi mednarodne javnosti hudo škodujejo splošnemu ugledu države? Tudi na boniteto države to vpliva in vidimo, da se bonitete naših bank rušijo. Sprašujem tudi, kakšne osebne karakteristike in reference oziroma prioritete zahteva državni vrh od najvišjih častnikov?
DR. LJUBICA JELUŠIČ: Najlepša hvala. Spoštovani gospod predsednik, poslanci in poslanke. Hvala za vprašanje, ki je v bistvu za tistega, ki je postavil predlog, težko, kajti jaz vam ne morem razložiti oziroma povedati za kakšne razloge je pri umiku predloga, ki sem ga pripravila šlo, ker jih ne poznam. Moram pa reči, da je Slovenska vojska vesela, da je ob 20. obletnici delovanja v samostojni državi dobila pomembno visoko priznanje s strani predsednika republike in ta je tudi pristojen po zakonu o obrambi, da povišuje brigadirje v generale oziroma generale v višje čine.
Skratka, ko gre za poviševanje v generalskih činih, je treba upoštevati, da je z zakonom o obrambi in pa tudi uredbo o činih in poviševanjih v Slovenski vojski predpisan postopek, po katerem minister za obrambo na predlog načelnika generalštaba pripravi predlog povišanja iz brigadirskih v generalske čine za vse tiste ljudi, za katere presodi, da strokovno ustrezajo in pa tudi formalno izpolnjujejo vse predpisane pogoje za tovrstna povišanja. Stvar vlade je, da k temu da soglasje, vendar je končna odgovornost oziroma zadnja pristojnost glede povišanj v rokah predsednika republike.
Kar se tiče primerljivosti z drugimi državami lahko rečemo, da imajo države različne pristope pri tem, ko se opredeljujejo glede povišanja v generalske čine, pravilo pa je, da v razvitih državah z razvito vojaško kulturo in seveda tudi z razvitim odnosom politike do vojaške kulture, generale napredujejo glede na njihove vojaško-strokovno kvalitete, profesionalne kvalitete in glede na njihove dosežke v vojaški karieri.
Običajno ni, da bi se v generale poviševalo na podlagi političnih kriterijev oziroma kriterijev, ki bi kazali na upoštevanja nekih političnih preferenc pri posameznih kandidatih. Tako, da jaz pričakujem oziroma upam, da je tudi pri slovenski politiki že nastopilo tisto obdobje, ko lahko pričakujemo, da bodo ljudje povišani v generalske čine, zaradi svojih vojaško-strokovnih kvalitet in sposobnosti in ne zaradi tega, ker bi kdorkoli hotel med profesionalci delati kakršnekoli politične razlike oziroma jih celo politizirati. O tem, kakšne so bile pripombe na predloge, ki sem jih jaz pripravila na ministrstvu za obrambo, ne morem povedati, ker teh pripomb ni bilo oziroma meni niso bile sporočene.
Smo pa, jaz osebno, ocenjujem zelo korektno ta predlog pripravili na Ministrstvu za obrambo, kajti po naših pravilih je, kot ste že ugotovili, v Slovenski vojski 7 generalskih položajev, pred mojim prihodom na Ministrstvo za obrambo jih je bilo več kot 10, vendar smo ocenili, da je prav, da tako majhna vojska kot je slovenska in v situaciji tudi reorganizacije, ki je bila potrebna v okviru Slovenske vojske ohranimo kot generalska mesta samo tista, ki so dejansko operativno generalska mesta in za to tudi primerljiva s tujimi državami. To pa so, mesta načelnika generalštaba, njegovega namestnika, potem direktorja štaba v generalštabu, poveljnika sil, v našem primeru poveljnika poveljstva sil, potem poveljnik poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanja, ker je tudi primerljivo v tujih državah, da tovrstni poveljniki imajo generalske položaje in pa običajno je generalski položaj tudi položaj predstavnika v zavezniških državah seveda, ki zastopajo državo pri Zvezi Nato in EU. Mi smo ohranili še en generalski položaj v naši strukturi, in sicer položaj predstavnika, obrambnega predstavnika pri organizaciji ZDA v New Yorku in sicer, zaradi zgodovinskih okoliščin, kar je na tistem položaju, v trenutku, ko smo delali reorganizacijo bil človek z činom generalmajor.
Toliko je v tem trenutku jasnega, torej na teh sedmih položajih bi morali biti generali, kajti opravljajo generalska delovna mesta, imajo generalske pristojnosti. V Natovi klasifikaciji imajo tudi čine../Nerazumljivo./.. general z eno zvezdico.
JOŽEF JEROVŠEK: Gospa ministrica, zaznal sem stisko ob odgovoru, tudi sami ste priznali, da je težko odgovarjati na vprašanje, kakšni razlogi so bili pač na terenu, da so se ti predlogi strokovno ustrojeni zavrnili, ker pripomb kot ste povedali ni bilo.
Meni se zdi, da državni vrh ne želi imeti strokovno usposobljenega vrha Slovenske vojske. Da Slovenski vojski ne privošči avtoritete, da bi ta država delovali tudi na področju vojske normalno. Zavrnitev brez pripomb deluje, ne vem kakšen izraz naj uporabim, ampak v slučaju najvišjih častnikov v državi, da se njihovo povišanje, ki bi bilo primerljivo, ki bi pomenilo zasedbo mest, ki so predvidene za generalske funkcije, da se zavrne brez vsake pripombe in to v zadnjem trenutku pred očmi mednarodne javnosti je slabitev slovenske države in slovenske vojske, to prav gotovo. Mi bi morali biti vsi zainteresirani za močno notranje strokovno in s strani poveljevanja delujočo vojsko. Očitno to ni prvi kriterij.
Jaz se bojim oziroma sem siguren, da vsaj v Slovenski vojski ne morete zadostiti nekaterim kriterijem, ki bi bili pogodu v tej državi pri kadrovanju v pravosodnem ministrstvu, kršenje človekovih pravic, nasprotovanju osamosvojitvi. Upam, da takih visokih kadrov v Slovenski vojski ni, ali pa, prepričan sem, ampak, ali to pomeni, da potem bomo od vrha navzgor v državi rušili Slovensko vojsko?
DR. LJUBICA JELUŠIČ: Prav, zaradi tega je prav, da še enkrat povem, da je po Zakonu o obrambi pristojnost glede poviševanja v generalske čine, vendarle deljena med vlado in pa predsednikom republike. V tem trenutku moramo pač ugotoviti, da je za povišanje v generalske čine potrebno soglasje vseh teh nivojev, se pravi, minister za obrambo, vlada in pa predsednik republike. Jaz razumem, da so bila pričakovanja ob 20 obletnici osamosvojitve, da bo prišlo do povišanja v generalskih činih, nenazadnje tudi, zaradi tega, ker je v teh zadnjih dveh letih slovenska vojska šla skozi eno svojih najtežjih obdobij.
Nikoli doslej se ni zgodilo, da bi tako zelo zmanjšali sredstva, s katerimi bi morala delovati v teh 20-ih letih. Prvič se je zgodilo, da so se sredstva za njeno delovanje zniževala. Kljub temu je bilo treba ohraniti visoko stopnjo pripravljenosti. Bilo je potrebno delati na tem, da je vojska pripravljena za sodelovanje v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in to tudi dokazati v realni situaciji. Vendar pa kljub vsem tem prizadevanjem in zavedanju in seveda tudi pričakovanjem, da bodo vsa ta prizadevanja nekako nagrajena, se naši profesionalci zavedajo, da je treba delati dalje, da ni mogoče vedno za vse, kar opravijo za dobro ljudi pričakovati tudi nagrade in da je pravzaprav to, da so lahko v službi domovine, da so ponosni na svojo domovino, tudi sestavni del nagrade, ki jo dobijo za svoje korektno in lojalno delo.
Naši profesionalci, pripadniki in pripadnice Slovenske vojske so bili vedno lojalni vsaki vladi in vsaki oblasti ne glede na to, kako je ta ravnala z njimi, kajti zavedajo se, da so del te družbe in da so odgovorni slovenski družbi. Jaz tudi ne bi tako zelo tragično jemala situacije, ki se je zgodila ob letošnjem dnevu Slovenske vojske, kajti priložnosti za povišanja bodo tudi v prihodnosti in če ne letos, pa v prihodnjih letih bo verjetno prišlo tudi do povišanja še kakšnega brigadirja v generala ali pa kakšnega generala ali admirala, v kakšen višji čin. Skratka, priložnosti bodo še, ljudje se bodo še dokazovali in ob spoju in soglasju politike se bo najbrž tudi v prihodnosti zgodilo tudi še kakšno ustrezno povišanje.
Zdaj se zavrača upoštevanje strokovnih referenc za najvišje čine. To predstavlja hudo politizacijo kadrovske politike v slovenski vojski. Ta neznosni pritisk politike. In ta nevarna kolatizacija je lahko katastrofalna, zato vas sprašujem, kateri očitno politični razlogi so bili vzrok za umik napredovanja v zadnjem trenutku.
Kakšne pripombe sta imela oba predsednik vlade in predsednik republike? Ali se državni vrh ne zaveda, da take častniške čistke v zadnjem trenutku pred očmi mednarodne javnosti hudo škodujejo splošnemu ugledu države? Tudi na boniteto države to vpliva in vidimo, da se bonitete naših bank rušijo. Sprašujem tudi, kakšne osebne karakteristike in reference oziroma prioritete zahteva državni vrh od najvišjih častnikov?
DR. LJUBICA JELUŠIČ: Najlepša hvala. Spoštovani gospod predsednik, poslanci in poslanke. Hvala za vprašanje, ki je v bistvu za tistega, ki je postavil predlog, težko, kajti jaz vam ne morem razložiti oziroma povedati za kakšne razloge je pri umiku predloga, ki sem ga pripravila šlo, ker jih ne poznam. Moram pa reči, da je Slovenska vojska vesela, da je ob 20. obletnici delovanja v samostojni državi dobila pomembno visoko priznanje s strani predsednika republike in ta je tudi pristojen po zakonu o obrambi, da povišuje brigadirje v generale oziroma generale v višje čine.
Skratka, ko gre za poviševanje v generalskih činih, je treba upoštevati, da je z zakonom o obrambi in pa tudi uredbo o činih in poviševanjih v Slovenski vojski predpisan postopek, po katerem minister za obrambo na predlog načelnika generalštaba pripravi predlog povišanja iz brigadirskih v generalske čine za vse tiste ljudi, za katere presodi, da strokovno ustrezajo in pa tudi formalno izpolnjujejo vse predpisane pogoje za tovrstna povišanja. Stvar vlade je, da k temu da soglasje, vendar je končna odgovornost oziroma zadnja pristojnost glede povišanj v rokah predsednika republike.
Kar se tiče primerljivosti z drugimi državami lahko rečemo, da imajo države različne pristope pri tem, ko se opredeljujejo glede povišanja v generalske čine, pravilo pa je, da v razvitih državah z razvito vojaško kulturo in seveda tudi z razvitim odnosom politike do vojaške kulture, generale napredujejo glede na njihove vojaško-strokovno kvalitete, profesionalne kvalitete in glede na njihove dosežke v vojaški karieri.
Običajno ni, da bi se v generale poviševalo na podlagi političnih kriterijev oziroma kriterijev, ki bi kazali na upoštevanja nekih političnih preferenc pri posameznih kandidatih. Tako, da jaz pričakujem oziroma upam, da je tudi pri slovenski politiki že nastopilo tisto obdobje, ko lahko pričakujemo, da bodo ljudje povišani v generalske čine, zaradi svojih vojaško-strokovnih kvalitet in sposobnosti in ne zaradi tega, ker bi kdorkoli hotel med profesionalci delati kakršnekoli politične razlike oziroma jih celo politizirati. O tem, kakšne so bile pripombe na predloge, ki sem jih jaz pripravila na ministrstvu za obrambo, ne morem povedati, ker teh pripomb ni bilo oziroma meni niso bile sporočene.
Smo pa, jaz osebno, ocenjujem zelo korektno ta predlog pripravili na Ministrstvu za obrambo, kajti po naših pravilih je, kot ste že ugotovili, v Slovenski vojski 7 generalskih položajev, pred mojim prihodom na Ministrstvo za obrambo jih je bilo več kot 10, vendar smo ocenili, da je prav, da tako majhna vojska kot je slovenska in v situaciji tudi reorganizacije, ki je bila potrebna v okviru Slovenske vojske ohranimo kot generalska mesta samo tista, ki so dejansko operativno generalska mesta in za to tudi primerljiva s tujimi državami. To pa so, mesta načelnika generalštaba, njegovega namestnika, potem direktorja štaba v generalštabu, poveljnika sil, v našem primeru poveljnika poveljstva sil, potem poveljnik poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanja, ker je tudi primerljivo v tujih državah, da tovrstni poveljniki imajo generalske položaje in pa običajno je generalski položaj tudi položaj predstavnika v zavezniških državah seveda, ki zastopajo državo pri Zvezi Nato in EU. Mi smo ohranili še en generalski položaj v naši strukturi, in sicer položaj predstavnika, obrambnega predstavnika pri organizaciji ZDA v New Yorku in sicer, zaradi zgodovinskih okoliščin, kar je na tistem položaju, v trenutku, ko smo delali reorganizacijo bil človek z činom generalmajor.
Toliko je v tem trenutku jasnega, torej na teh sedmih položajih bi morali biti generali, kajti opravljajo generalska delovna mesta, imajo generalske pristojnosti. V Natovi klasifikaciji imajo tudi čine../Nerazumljivo./.. general z eno zvezdico.
JOŽEF JEROVŠEK: Gospa ministrica, zaznal sem stisko ob odgovoru, tudi sami ste priznali, da je težko odgovarjati na vprašanje, kakšni razlogi so bili pač na terenu, da so se ti predlogi strokovno ustrojeni zavrnili, ker pripomb kot ste povedali ni bilo.
Meni se zdi, da državni vrh ne želi imeti strokovno usposobljenega vrha Slovenske vojske. Da Slovenski vojski ne privošči avtoritete, da bi ta država delovali tudi na področju vojske normalno. Zavrnitev brez pripomb deluje, ne vem kakšen izraz naj uporabim, ampak v slučaju najvišjih častnikov v državi, da se njihovo povišanje, ki bi bilo primerljivo, ki bi pomenilo zasedbo mest, ki so predvidene za generalske funkcije, da se zavrne brez vsake pripombe in to v zadnjem trenutku pred očmi mednarodne javnosti je slabitev slovenske države in slovenske vojske, to prav gotovo. Mi bi morali biti vsi zainteresirani za močno notranje strokovno in s strani poveljevanja delujočo vojsko. Očitno to ni prvi kriterij.
Jaz se bojim oziroma sem siguren, da vsaj v Slovenski vojski ne morete zadostiti nekaterim kriterijem, ki bi bili pogodu v tej državi pri kadrovanju v pravosodnem ministrstvu, kršenje človekovih pravic, nasprotovanju osamosvojitvi. Upam, da takih visokih kadrov v Slovenski vojski ni, ali pa, prepričan sem, ampak, ali to pomeni, da potem bomo od vrha navzgor v državi rušili Slovensko vojsko?
DR. LJUBICA JELUŠIČ: Prav, zaradi tega je prav, da še enkrat povem, da je po Zakonu o obrambi pristojnost glede poviševanja v generalske čine, vendarle deljena med vlado in pa predsednikom republike. V tem trenutku moramo pač ugotoviti, da je za povišanje v generalske čine potrebno soglasje vseh teh nivojev, se pravi, minister za obrambo, vlada in pa predsednik republike. Jaz razumem, da so bila pričakovanja ob 20 obletnici osamosvojitve, da bo prišlo do povišanja v generalskih činih, nenazadnje tudi, zaradi tega, ker je v teh zadnjih dveh letih slovenska vojska šla skozi eno svojih najtežjih obdobij.
Nikoli doslej se ni zgodilo, da bi tako zelo zmanjšali sredstva, s katerimi bi morala delovati v teh 20-ih letih. Prvič se je zgodilo, da so se sredstva za njeno delovanje zniževala. Kljub temu je bilo treba ohraniti visoko stopnjo pripravljenosti. Bilo je potrebno delati na tem, da je vojska pripravljena za sodelovanje v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in to tudi dokazati v realni situaciji. Vendar pa kljub vsem tem prizadevanjem in zavedanju in seveda tudi pričakovanjem, da bodo vsa ta prizadevanja nekako nagrajena, se naši profesionalci zavedajo, da je treba delati dalje, da ni mogoče vedno za vse, kar opravijo za dobro ljudi pričakovati tudi nagrade in da je pravzaprav to, da so lahko v službi domovine, da so ponosni na svojo domovino, tudi sestavni del nagrade, ki jo dobijo za svoje korektno in lojalno delo.
Naši profesionalci, pripadniki in pripadnice Slovenske vojske so bili vedno lojalni vsaki vladi in vsaki oblasti ne glede na to, kako je ta ravnala z njimi, kajti zavedajo se, da so del te družbe in da so odgovorni slovenski družbi. Jaz tudi ne bi tako zelo tragično jemala situacije, ki se je zgodila ob letošnjem dnevu Slovenske vojske, kajti priložnosti za povišanja bodo tudi v prihodnosti in če ne letos, pa v prihodnjih letih bo verjetno prišlo tudi do povišanja še kakšnega brigadirja v generala ali pa kakšnega generala ali admirala, v kakšen višji čin. Skratka, priložnosti bodo še, ljudje se bodo še dokazovali in ob spoju in soglasju politike se bo najbrž tudi v prihodnosti zgodilo tudi še kakšno ustrezno povišanje.