Politika mora prisluhniti kmetom, njihovim potrebam in željam

Poslanka državnega zbora Nada Brinovšek je izrazila prepričanje, da vse naravne katastrofe slovenskega kmeta niso prizadele tako, kot jih je s svojimi ukrepi aktualni kmetijski minister Dejan Židan. »V mislih imam zakonodajo, ki se sprejema v državnem zboru: katastrski dohodek, javni razpisi, subvencije. Kar je skrb vzbujajoče, je dejstvo, da če bo slovensko kmetijstvo še nekaj časa vodil minister Židan, se slovenskemu kmetu obeta, da bo moral imeti svojo tajnico in svojega računovodjo,« je poudarila.

Kmetje opažajo, da se slovenska kmetijska politika čedalje bolj oddaljuje od slovenskega kmeta. Ugotavljajo, da politika ni partner do kmetov, kar bi morala biti, ampak je grožnja, ki je večkrat slabša od kake naravne ujme. Subvencije se ne izplačujejo redno, morale bi se izplačati do konca leta, velikokrat pa se zgodi, da jih dobijo šele sredi naslednjega leta. Zgornjo Savinjsko dolino je v začetku decembra prizadela velika ujma, ki je podrla veliko gozdov. To tudi ogroža obstoj kmetij v prihodnosti. Minila sta že skoraj dva meseca, država ni sprejela še niti enega ukrepa, ki bi stanje malo izboljšal. »Stalno poslušamo, da so gozdovi splošna last, da morajo biti dostopni vsem, da so javna dobrina. Ko se pojavi taka ujma pa vsi stopijo na stran in breme pade na nas,« je izpostavil domačin.

Za kmete zelo škodljiv ukrep aktualne vlade je bila uvedba davčnih blagajn. Kmetje, ki so se pred tem usposobili za opravljanje dodatnih dejavnosti, ki so jim prinašale nek nov dohodek, so se zadeve zakomplicirale in zaradi preobsežne dodatne administracije so svoje aktivnosti morali opustiti.

Lokalni kmetovalec, ki se ukvarja z dopolnilno dejavnostjo turizmom, meni, da Minister Dejan Židan lepo govori, ampak od njegovih besed do dejanj ne pride, če pa že, je pa slabše kot je bilo prej. Opaža, da imajo kmetje ogromno papirjev, za vsako stvar je treba čedalje več dokumentov. Ko so se pojavili računalniki, je upal, da se bo to vnašalo v računalnik in da bo enkrat konec papirnate vojne, a imajo še zmeraj vse podvojeno. Tudi v turizmu je ogromno dodatnih evidenc, poročanja, za vsakega gosta. »Nekaj je obvezno, ampak določene stvari bi se dale poenostaviti. Kot ste rekli na začetku, marsikateri kmet bo prekinil dejavnosti, ker ne bo več zmogel te administracije,« je poudaril.

Predsednik Odbora za kmetijstvo pri Strokovnem svetu SDS Matjaž Kočar pravi, da če bi aktualni minister namesto na Kitajsko potoval v Logarsko dolino, po vsej verjetnosti ne bi imeli takšnih težav, če bi želel prisluhniti besedam lokalnih kmetov. »Poanta je ravno v tem in to zagovarjamo v naši stranki, da je treba ohraniti male kmetije, tudi če zagotavljajo samo eno plačo in pol, ker ljudje ostajate na teh kmetijah, to je vaš dom, tradicija, to so okolja, kjer so živeli vaši dedje, pradedje in zakaj bi sedaj neka politika, ki se zgleduje po nekih industrijskih velikih sistemih , uničila to, kar je v naši Sloveniji veljalo že v stoletjih,« je dejal.

Bistveno je, da tisti, ki odločajo, morajo priti med ljudi in se z njimi pogovarjati in dobro poslušati in potem te rešitve, ki jih ljudje sami nakažejo, spraviti v zakonodajo.

»Ni potrebno, da je Ljubljana pametna, potrebno je, da zna Ljubljana poslušati in da zna te želje in potrebe ali v Zgornji Savinjski dolini, na Dolenjskem, v Prekmurju ali Primorju, razlike so velike, enostavno prenesti v vsakdanjo prakso slovenske politike, ki bi morala doživeti pozitiven odziv v kmetijstvu,« je še dodal Kočar.

Marjan Golavšek iz GZS pa meni, da bi kmetje morali iti med tiste, ki odločajo: »Več kot bi nas bilo v parlamentu, v vladi, na ministrstvu, več bi lahko dosegli.«